davčna izvršba - osebni stečaj - odpust obveznosti
Ni mogoče pritrditi tožbi, da je bila zakonska ureditev ob uvedbi postopka osebnega stečaja takšna, da je odpust terjatve veljal za vse terjatve. Sprememba 408. člena ZFPPIPP pa na odločitev v tej zadevi ne vpliva, saj zakon že od začetka uporabe kot prednostne terjatve, na katere odpust ne učinkuje, navaja tudi terjatve iz prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP, slednji pa kot prednostne terjatve našteva tako terjatve iz prvega kot terjatve iz drugega odstavka 21. člena zakona.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - osebni stečaj - omejitev razpolaganja
Ob nespornosti dejanske nemožnosti razpolaganja je treba termin "upravičene razloge" in "krivdo za nastanek le teh razlogov", ki izhajajo iz prosilca (ali družine), razlagati v smislu neposrednosti. Povedano drugače, le kolikor je omejitev razpolaganja nastala neposredno po volji prosilca oziroma njegove družine, je šteti, da upravičeni razlogi niso podani zaradi krivde prosilca oziroma družine. Termin "upravičen razlog" je torej razumeti kot akt (ravnanje, razmerje), ki ni nastalo po volji (krivdi) prosilca, torej na podlagi ali njegovega predloga, pogodbe, ravnanja.
V obravnavanem primeru, ko osebni stečaj kot postopek, ki ga vodi sodišče na podlagi ZFPPIPP določenih pogojev, na podlagi predloga, ki ga ni vložil tožnik, preprečuje tožniku razpolaganje z nepremičninami, pa mu ni mogoče očitati, da je le tega povzročil po lastni krivdi.
ZBPP člen 13. ZFPPIPP člen 389. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZIZ člen 102.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - osebni stečaj - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Skladno z 1. točko prvega odstavka 102. člena ZIZ je na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanje delovne uspešnosti, mogoče seči za denarne terjatve do 2/3 prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače.
Tožena stranka je štela, da 76 % minimalne plače pomeni prejemek v višini 600,95 EUR, kar je znesek, ki presega finančni cenzus za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Vendar pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, ali tožnici dejansko ostane tak znesek, saj ni razvidno, ali je to neto znesek ali bruto znesek kot tudi ni nikjer naveden celoten znesek minimalne plače ne v bruto ne v neto znesku. Po mnenju sodišča ima tožeča stranka prav, da je potrebno upoštevati 76 % minimalne plače, izražene v neto znesku, saj se tudi ugotavljanje prejemkov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje ugotavlja v neto zneskih. Ker pa iz izpodbijane odločbe ti bistveni podatki niso razvidni, se odločbe v tem delu ne da preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka.
ZUS-1 člen 2, 17, 28, 32, 32/2, 32/3, 36. ZUreP-1 člen 100, 103, 105, 106. URS člen 69.
razlastitveni postopek - stečaj - začasna odredba - težko popravljiva škoda - lastninska pravica - ugotovitvena odločba
Ob pomembnosti razlastitve, ki je omejena le na primere javne koristi, sodišče ne more slediti tožniku, da uvedba stečaja in oblikovanje stečajne mase, katere del so tudi deli nepremičnin, ki so predmet razlastitve, izključuje možnost (dopustnost) razlastitve in posledično izključuje uporabljeno pravno podlago v izpodbijani odločbi. Namreč postopki stečaja so usmerjeni v varovanje interesov upnikov stečajnega dolžnika, varovanju zasebnih (posamičnih) interesov, zato bi ob konkurenci obeh postopkov moral zakonodajalec, kolikor bi menil, da v takih primerih lahko interes stečajnega upnika prevlada, razlastitev izrecno s predpisom izključiti, to pa po povedanem ni tako.
Ker gre za ugotovitveno odločbo, ki se ne izvršuje po določbah ZUP, že iz tega razloga izdaja začasne odredbe po določbi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 ni mogoča.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pomoči - osebni stečaj - omejitev poslovne sposobnosti - izvensodna poravnava
Zadeva je očitno nerazumna z vidika tožnikove poslovne sposobnosti, ki je bila z začetkom postopka osebnega stečaja omejena ravno pri sklepanju pravnih poslov, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso. Smiselno v te pravne posle sodi tudi sklenitev izvensodne poravnave, na podlagi katere bi tožnik iz lokala, ki ga je imel v najemu, dobil vrnjene svoje premičnine (povrnjeno investicijo), in bi le te postale del stečajne mase. Za te vrste poslov pa ima pooblastilo za zastopanje stečajna upraviteljica, katera je v konkretnem primeru s pozivom upnikom na založitev sredstev z dne 8. 6. 2017 storila ravno to.
brezplačna pravna pomoč - stečajni postopek - rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku - zamuda roka - verjetni izgled za uspeh
V konkretnem primeru je pri tožniku škodni dogodek nastal 4. 4. 2012, stečajni postopek pa se začel 26. 8. 2013. Iz navedenega torej sledi, da je škodni dogodek pri tožniku nastal pred začetkom stečajnega postopka, to pa pomeni, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh. Sodišče se strinja s toženo stranko, da je tožnik zamudil rok za prijavo terjatve v stečajnem postopku, pravočasna prijava terjatve v stečajnem postopku pa je predpostavka za odločanje o tožbi v pravdnem postopku.
ZIL-1 člen 107, 108. ZFPPIPP člen 242, 242/3, 243, 243/1, 243/3, 244, 244/1, 245, 245/1, 245/2. ZUP člen 6.
vpis spremembe v register znamk - začetek stečajnega postopka - stečajni upravitelj - zakoniti zastopnik - načelo zakonitosti
S sklepom o začetku stečajnega postopka nad pravno osebo je bil začet stečajni postopek nad tožnikom. To v obravnavanem primeru pomeni, da je prenehalo pooblastilo direktorju za zastopanje tožnika in je njegova zakonita zastopnica stečajna upraviteljica. Ker pa je temu tako, že iz tega razloga za izdajo izpodbijane odločbe niso bili izpolnjeni pogoji, ne glede na priloženo soglasje prejšnjega imetnika pravic. V skladu z načelom zakonitosti morajo namreč upravni organi odločati v skladu z dejanskim stanjem, ugotovljenim ob izdaji odločbe in po veljavnih predpisih na dan izdaje odločbe (6. člen ZUP). Soglasje za vpis spremembe bi namreč morala podati zakonita zastopnica tožnika ob vložitvi vloge oziroma na dan izdaje odločbe, tj. stečajna upraviteljica.
ZIL-1 člen 107, 108. ZFPPIPP člen 122, 242, 242/3, 243, 243/1, 243/3, 244, 244/1, 245, 245/2, 245/2.
register znamk - stečaj - začetek stečajnega postopka - stečajni upravitelj - zakoniti zastopnik - podatki iz uradnih evidenc
Predloženo soglasje vložnice, ki ga je izdal tedanji direktor kot tedaj zakoniti zastopnik tožnice, ne more šteti kot veljavno soglasje iz četrtega odstavka 108. člena ZIL-1, ker je bilo predloženo uradu v postopku, ki se je zaključil (sicer tudi začel in vodil) po začetku stečajnega postopka zoper tožnico.
Sklicevanja toženke, da je urad postopal pravilno, ker naj bi mu ne bilo znano, da je bil nad tožnico začet stečajni postopek, sodišče kot pravno nerelevantnega ne more sprejeti, saj gre za uradne podatke, ki so objavljeni na javno dostopnih spletnih straneh AJPES za objave v postopkih insolventnosti (122. člen ZFPPIPP) in ki jih mora vsak organ upoštevati po uradni dolžnosti.
ZUJIK člen 88. ZFPPIPP člen 244, 387, 387/1, 387/4. Uredba o samozaposlenih v kulturi člen 7, 7/3.
samozaposleni v kulturi - razvid samozaposlenih v kulturi - izbris iz razvida - začetek stečajnega postopka - prenehanje pravice do povračila prispevkov za socialno varnost
Prenehanje statusa zasebnika, ki je po ZFPPIPP pravna posledica začetka stečajnega postopka nad prezadolženim zasebnikom, je po 88. členu ZUJIK eden od razlogov za izbris zasebnika iz evidence samozaposlenih v kulturi po uradni dolžnosti. Oseba, ki ji je že z dnem začetka osebnega stečaja prenehal status zasebnika, namreč ne izpolnjuje več pogojev za vpis v evidenco samozaposlenih v kulturi.
Status zasebnika preneha po zakonu že z dnem začetka osebnega stečaja, s tem dnem pa - ne glede na datum izbrisa iz registra - prenehajo tudi vsa obvezna socialna zavarovanja, v katera je bil stečajni dolžnik vključen na podlagi statusa zasebnika.
ZDDPO-2 člen 39, 40, 43, 48. ZDavP-2 člen 379. ZFPPIPP člen 221.o.
izčlenitev družb - prenosna družba - prevzemna družba - prenos premoženja - stečajni postopek - davčne ugodnosti
Tožeča stranka se glede dejstva svojega prenehanja zaradi stečaja, kot tudi dejstva, da je na prevzemno družbo prenesla le obveznosti v skladu z načrtom finančne reorganizacije, sklicuje na posebnosti določene v ZFPPIPP. Po mnenju sodišča omenjeni zakon ni pravna podlaga za predpisovanje pogojev, na podlagi katerih lahko tožeča stranka uveljavlja davčne ugodnosti. Že iz prvega člena ZDDPO-2 izhaja, da omenjeni zakon ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja davkov od dohodkov pravnih oseb, saj se z njim urejata sistem obračunavanja in plačevanja davkov od dohodkov pravnih oseb. ZFPPIPP pa, kot izhaja iz njegovega 1. člena, ureja finančno poslovanje pravnih oseb, postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami ter postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb. Kot tak torej ni in tudi ne more biti zakon o obdavčenju, kot ga razlaga peti odstavek 3. člena ZDavP-2. Ne more biti torej relevanten predpis, ki bi poleg zakonov o obdavčenju, ki so izdani na podlagi 147. člena Ustave RS, dodatno predpisoval v katerih primerih lahko pravna oseba, ne glede na določbe ZDDPO-2 in Direktive, postane subjekt davčnih ugodnosti.
V zadevi je pomembno, da prenosna družba na prevzemno ali novoustanovljeno družbo, kot v konkretnem primeru, prenese le del svojega premoženja, saj po prenosu obrata ne preneha obstojati kot pravna oseba. Gre za logično opredelitev, saj bi v nasprotnem primeru po prenosu celotnega premoženja prenehala kot samostojni pravni subjekt. Kot izhaja iz 39. člena ZDDPO-2, obrat ni že vsako premoženje, ki ga prenosna družba prenese na prevzemno ali novoustanovljeno družbo. Zajema namreč sredstva in tudi obveznosti, ki se prenašajo na prevzemne ali novoustanovljene družbe. Katero premoženje je v praksi mogoče obravnavati kot obrat, je treba presoditi v posameznem primeru ter pri tem izhajati iz ekonomske vsebine premoženja. Praviloma zgolj naložbeno premoženje ne izpolnjuje pogojev za obrat. V skladu z 39. členom ZDDPO-2 torej ne zadostuje, da je preneseni obrat z organizacijskega vidika sposoben tvoriti neodvisno poslovanje, pač pa se mora prenesti tudi vsa sredstva in vire teh sredstev oziroma obveznosti, ki so povezane s prenesenim obratom.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - odpust obveznosti
Sklep o odpustu obveznosti je glede na določbo prvega odstavka 407. člena ZFPPIPP konstitutivne narave, saj do odpustna obveznosti pride šele z navedenim sklepom, z njegovo pravnomočnostjo pa tudi preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, na katero se sklep o odpustu obveznosti nanaša.
prekinitev postopka - stečajni postopek - prevzem postopka
Na podlagi 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP je postopek prekinjen po samem zakonu, če nastanejo posledice začetka stečajnega postopka. Sodišče s tem sklepom ugotavlja, da je postopek v tem upravnem sporu prekinjen od 24. 5. 2016 dalje, ter stečajnega upravitelja tožnice poziva, da prevzame postopek.
ZDDV-1 člen 39, 73. ZDavP-2 člen 97. ZFPPIPP člen 244, 261, 261/1, 263, 264.
DDV - zahteva za vračilo DDV - pobot terjatve - stečajni postopek
Pridobitev pravice do zmanjšanja davčne osnove izhodnega DDV iz 39. člena ZDDV-1 še ne pomeni, da davčni zavezanec z njo avtomatično pridobi tudi pravico do izplačila presežka davka, ki se lahko pojavi zaradi zmanjšanja davčne osnove. Pogojev za izplačilo presežka DDV tako ne ureja 39. člen ZDDV-1, temveč določbe 73. člena ZDDV-1 in 97. člena ZDavP-2. Iz njih pa izhaja, da se presežek izhodnega DDV, ki nastane zaradi zmanjšanja davčne osnove, lahko davčnemu zavezancu izplača le, če je davčni zavezanec izhodni DDV, ki ga je zmanjšal, predhodno plačal ter pod nadaljnjim pogojem, da davčni zavezanec nima zapadlega drugega davčnega dolga.
Tožeča stranka ne vlaga tožbe zoper upravni akt, ampak od sodišča zahteva ugotovitev neobstoja prednostne terjatve, ki jo je v stečajni postopek priglasila tožena stranka.
Sodna pristojnost nastopi šele po tem, ko je o terjatvi dokončno odločeno s strani pristojnega davčnega organa. Kar za konkretni primer pomeni, da mora biti s strani pristojnih davčnih organov najprej dokončno odločeno o spornem upoštevanju pravil vrstnega reda pri poplačilu odprtih davčnih obveznosti, od katerega je odvisno, ali ima prijavljena terjatev položaj (odprte) prednostne terjatve, kot se ugotavlja v tožbi, ali ne.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - prijava terjatve v stečajni postopek
Tožnica je podala predlog za dodelitev BPP zaradi prijave terjatve in izločitvene pravice v postopku osebnega stečaja po izteku roka za prijavo terjatev ter po tem, ko je bilo ugotovljeno, da dolžnik nima ne premoženja ne dohodkov, v postopku osebnega stečaja dolžnika pa je že bil izdan sklep, s katerim se je začel postopek odpusta obveznosti (400. člena ZFPPIPP) ter izdan sklep, da se preizkus terjatev ne opravi (šesti odstavek 383. člena ZFPPIPP), zato po mnenju sodišča ni izpolnjen objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP.
Izterjujejo se neplačani prispevki za obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnika, kar pomeni, da gre za obveznosti, ki temeljijo na obračunih, vloženih preko sistema eDavkov, ki imajo v skladu z določbo prvega in drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP naravo prednostnih (nezavarovanih) terjatev. To pomeni, da se plačujejo prednostno, pred poplačilom navadnih (nezavarovanih) terjatev. Za tovrstne obveznosti pa odpust obveznosti ne učinkuje.
inšpekcijski postopek - izvršilni postopek - odpadki - ravnanje z odpadki - stroški ravnanja z odpadki - cenitveno poročilo - stroški izdelave izvedenskega poročila - uvedba stečajnega postopka - drugi občasni stroški stečajnega postopka
Zaradi uvedbe stečajnega postopka je treba s cenilcem oceniti stroške predpisanega ravnanja z odpadki. Stroški cenitve nastanejo zaradi uvedbe stečajnega postopka zoper povzročitelja obremenitve okolja in zato v skladu z 8. točko tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP sodijo me t.i. druge občasne stroške stečajnega postopka. Ker gre v obravnavani zadevi za plačilo stroškov stečajnega postopka nastalih v upravnem postopku, je prvostopni organ pravilno izdal izpodbijani sklep.
Predmet izterjave so obveznosti, ki temeljijo na obračunih, vloženih preko sistema eDavkov, ki imajo v skladu z določbo prvega in drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP naravo prednostnih (nezavarovanih) terjatev. To pomeni, da se plačujejo prednostno, pred poplačilom navadnih (nezavarovanih) terjatev. Za tovrstne obveznosti pa odpust obveznosti ne učinkuje, kot je določeno v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP.
vpis lastninske pravice na čolnu - pogoji za vpis - stečajni postopek - naknadno najdeno premoženje
Nad spornim čolnom, kot naknadno najdenim premoženjem, je treba sprožiti stečajni postopek, v katerem bo lahko tožnica uveljavljala zatrjevano zastavno pravico. Ugovor tožnice, da je bila pogodba o nastanitvi in hrambi plovila, na podlagi katerega je bila izvršena dražba spornega plovila, sklenjena že dne 19. 8. 2008, to je pred izbrisom lastnika iz sodnega registra, na odločitev o stvari ne more vplivati.
upravitelj v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja - razlogi za odvzem dovoljenja - zaupanja vredna oseba - pravnomočna obsodba zaradi kaznivega dejanja
Sodba sodišča, s katero je bila tožnica obsojena zaradi kaznivega dejanja, je postala pravnomočna, kar pomeni, da so bili izpolnjeni pogoji za izrek odvzema dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja.