V konkretnem primeru je plačilni nalog postal pravnomočen 30. 10. 2007. S tem datumom je skladno s prvim odstavkom 44. člena ZP-1 začel teči zastaralni rok za začetek izvrševanja izrečene sankcije. Tožnici je bil predhodno, to je 23. 6. 2009, izdan sklep o davčni izvršbi, kar pomeni, da se je izvršba začela znotraj predpisanega zastaralnega roka. Decembra 2011 je bila terjatev prijavljena v postopek osebnega stečaja, s čimer je bilo zastaranje pretrgano, dne 5. 3. 2015 pa je bil izdan izpodbijani sklep. Glede na navedeno do izdaje izpodbijanega sklepa o izvršbi na podlagi 125. oziroma 126. člena ZDavP-2 še ni potekel rok za dokončanje pravočasno začete izvršbe.
Kot terjatve, na katere odpust obveznosti ne učinkuje, je treba šteti tudi terjatve iz drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP. Drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP pa že od začetka uporabe zakona dne 1. 10. 2008 določa, da so v stečajnem postopku prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka. Ker gre za prednostne terjatve, pa odpust obveznosti, na njih ne učinkuje.
upravitelj v postopkih zaradi insolventnosti - sum storitve kaznivega dejanja - začasna ustavitev imenovanja upravitelja v novih zadevah
V kazenski zadevi zoper tožnico je postala obtožnica pravnomočna. Ob takem dejanskem stanju je minister imel v 1. točki drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP pravno podlago za to, da je začasno ustavil imenovanje tožnice za upraviteljico v novih zadevah.
V postopku prisilne likvidacije nad tožnikom pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani je bil ustavljen postopek prisilne likvidacije ter začet stečajni postopek iz razloga iz drugega odstavka 423. člena ZFPPIPP, saj je likvidacijski upravitelj zaradi insolventnosti pravne osebe predlagal začetek stečajnega postopka. Tožnik torej ne izkazuje (več) pravnega interesa za vloženo tožbo, saj svojega pravnega položaja ne more več izboljšati tudi, če bi sodišče vsebinsko odločalo o njegovi tožbi.
ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/2, 387, 390, 390/1, 408, 408/2.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - osebni stečaj - odpust obveznosti - prispevki za socialno varnost - učinek sklepa o odpustu obveznosti na prispevke - samostojni podjetnik posameznik
V zadnjem popravljenem sklepu so izrecno navedene terjatve, za katere sklep o odpustu ne učinkuje, med njimi pa niso navedene terjatve, ki so predmet izpodbijanega sklepa. Pri teh obveznostih iz naslova prispevkov namreč ne gre za obveznosti iz naslova prispevkov, ki bi jih moral tožnik plačati hkrati z izplačili delavcem in na katere sklep o odpustu obveznosti ne bi učinkoval. Tožnik ni imel nikoli zaposlenih delavcev in zato ni bil nikoli zavezan za plačilo teh prispevkov. V konkretnem primeru gre za prispevke za socialno varnost za zasebnike in torej za tožnika kot s.p. osebno. Ti prispevki pa niso prispevki iz prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP oziroma iz 390. člena ZFPPIPP in zato odpust obveznosti za terjatve iz tega naslova nedvomno učinkuje.
ZBPP člen 1, 1/1, 2, 2/1, 13, 24. ZFPPIPP člen 2, 2/2, 2/2-6, 97, 97/1, 97/2, 108, 108/5, 118, 118/1. Pravilnik o programu in načinu opravljanja strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije člen 4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - osebni stečaj - stečajni upravitelj - zastopanje stranke s strani stečajnega upravitelja v sodnih postopkih
Stečajni upravitelj je prava vešča stranka sposobna tako za vlaganje tožb, kot za zastopanje stečajnega dolžnika v pravdnih postopkih. Glede na to je v konkretni zadevi nerazumno tožeči stranki dodeljevati BPP, saj jo lahko stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik, glede na svojo izobrazbo in znanje uspešno zastopa v predmetnem postopku. Določba 5. odstavka 108. člena ZFPPIPP določa, da stečajni upravitelj lahko zastopa stečajnega dolžnika, le kot stečajni upravitelj, tudi če je sicer odvetnik, ki je bil imenovan za stečajnega upravitelja in pri tem ne sme uporabljati naziva odvetnik. Navedeno pa ne pomeni, tako kot napačno razlaga tožeča stranka, da stečajni upravitelj, ki ima tudi status odvetnik, ne bi mogel zastopati stečajnega dolžnika, v sodnih in drugih postopkih, kot stečajni upravitelj.
Tožnikova terjatev do davčnega organa je nastala že pred začetkom postopka prisilne poravnave zoper tožnika. Tožnikov presežek DDV je bil namreč na dan začetka postopka prisilne poravnave ugotovljiv in je obstojal, vendar še ni zapadel v plačilo. Zato je pravilen zaključek davčnega organa, da na opravljen pobot ne vpliva dejstvo, da je tožnik predložil obračun, v katerem je zahteval presežek DDV, šele potem, ko je bil pri njem že začet postopek prisilne poravnave.
ZDDV-1 člen 73. ZDavP-2 člen 97, 97/6. ZFPPIPP člen 296.
DDV - vračilo presežka DDV - uvedba stečajnega postopka - pred začetkom stečajnega postopka nastale terjatve
Iz ugotovitev v postopku izhaja, da je tožnik opravil popravek obračunanega in neplačanega DDV od terjatev, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka, uvedenega pri tožniku. Zato po presoji sodišča na drugačno odločitev v zadevi ne vpliva dejstvo, da je tožnik navedene terjatve uveljavljal v obračunu DDV-O za obdobje oktober do december 2013 potem, ko je bil pri tožniku že uveden stečaj. Tožnik je bil namreč dolžan za obdobja, na katerega se nanašajo terjatve, plačati DDV v skladu z ZDavP-2 in v časovnih obdobjih, ki jih določa ZDavP-2. Z iztekom navedenih obdobij pa so zaradi neplačila tožnikovega dolžnika pri tožniku nastale tudi terjatve do države, ne glede na to, da jih je tožnik uveljavljal šele potem, ko je bil pri njemu že začet stečaj.
ZFPPIPP člen 5, 21, 21/2, 88. ZDavP-2 člen 157, 157/5.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - davek - davčna izvršba - sklep o izvršbi - osebni stečaj - prednostna terjatev - izpodbijanje izvršilnega naslova
V zadevi je sporno učinkovanje spremembe zakona, to je novele ZFPPIPP-C, na tožnikovo obveznost iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2009 glede na prehodno določbo 88. člena novele, po kateri se spremenjeno besedilo drugega odstavka 21. člena (po katerem terjatve iz naslova davkov niso več prednostne) uporablja za postopke zaradi insolventnosti, ki se začnejo po uveljavitvi tega zakona. Spor je konkretno o tem, kdaj se postopek zaradi insolventnosti začne - z začetkom osebnega stečaja nad tožnikom ali z začetkom postopka odpusta obveznosti. Upoštevaje zakonsko opredelitev postopkov zaradi insolventnosti ima prav toženka, ko kot relevanten upošteva začetek osebnega stečaja nad tožnikom in ne začetek postopka odpusta obveznosti.
Tožnik ne more uspeti z ugovorom, da ne more biti zavezan za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ker v letu 2009 ni več uporabljal poslovnih prostorov, na katere se nanaša odmera spornega nadomestila. S tem namreč ugovarja odmerni odločbi, ki je izvršilni naslov in ki je po izrecni določbi petega odstavka 157. člena ZDavP-2 ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi in torej tudi ne v tožbi.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6, 38, 38/3. ZFPPIPP člen 314, 314/7.
prispevki za socialno varnost - stečaj - v stečaju priznane terjatve za plačilo davkov ali prispevkov - upravni spor - odgovor na tožbo - zamudna sodba - pravni interes - zavrženje tožbe
Na določbe ZPP o odgovoru na tožbo in izdaji zamudne sodbe se v upravnem sporu ni mogoče sklicevati.
Če je terjatev za plačilo davkov ali prispevkov v stečajnem postopku priznana, po določbi sedmega odstavka 314. člena ZFPPIPP preneha pravna korist dolžnika za vodenje postopka, v katerem pristojni organ odloča o terjatvi, za vložitev pritožbe ali drugega pravnega sredstva v tem postopku in za tožbo v upravnem sporu proti odločbi, s katero je pristojni organ odločil o tej terjatvi. Tudi če bi izpodbijani sklep v delu, v katerem se ugotavlja obstoj tožnikove obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost, šteli za odločitev pristojnega organa o obstoju terjatve iz tega naslova, torej tožnik po izrecni določbi zakona pravne koristi za tožbo v upravnem sporu zoper takšno odločitev ne izkazuje, ker je bila terjatev v stečajnem postopku priznana. Zato je sodišče tožbo zavrglo.
ZFPPIPP člen 5, 21, 21/2, 221b, 221b/4, 221d, 221d/4.
postopki zaradi insolventnosti - prednostne terjatve - poenostavljena prisilna poravnava - posodobljeni seznam terjatev - prispevki za socialno varnost - prispevki za zdravstveno zavarovanje - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - davčna izvršba
V postopku (poenostavljene) prisilne poravnave so nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom postopka, navadne terjatve, za katere skladno s četrtim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, če so navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena tega zakona.
postopki zaradi insolventnosti - postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - globa za prekršek - davčna izvršba - nastanek terjatve
Odpust obveznosti učinkuje za terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja. V konkretnem primeru pa se izterjujejo terjatve, ki so postale izvršljive po 19. 1. 2010, ko je nastopil odpust obveznosti, zato odpust zanje ne velja. Uveljavljeno stališče sodne prakse namreč določa, da terjatev nastane šele z njeno izvršljivostjo, ne pa že z izdajo odločbe o denarni kazni.
ZBPP člen 3, 3/1, 3/2. ZFPPIPP člen 383a, 383a/1, 383a/2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - zastopanje v osebnem stečaju
Prvi odstavek 3. člena ZBPP določa, da je lahko brezplačna pravna pomoč z
zakonom urejena drugače, kot jo ureja ZBPP, če je glede na vrsto postopka in glede na oblike pravne pomoči to potrebno.
ZFPPIPP v tretjem odstavku 383.a člena določa, da za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja, ki ga predlaga dolžnik, ni mogoče dodeliti brezplačne pravne pomoči, kar pomeni, da je za dodelitev BPP v konkretni situaciji potrebno uporabiti posebno ureditev dodelitve BPP, ki dodelitve le te v fazi pred uvedbo postopka osebnega stečaja ne dopušča.
davčna izvršba - upravni spor - začasna odredba - odložitev izvršitve izpodbijanega akta - težko popravljiva škoda - blokada poslovnega računa - trajna insolventnost - stečaj
Blokada poslovnega računa, nastop trajne insolventnosti in stečaj kot posledica izvršitve izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi so v predlogu tožnice za izdajo začasne odredbe verjetno izkazani. Tako je izkazano tudi, da prav izvršitev izpodbijanega sklepa ogroža poslovanje tožnice v skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja. Verjetno so izkazane tudi okoliščine, zaradi katerih bi uvedba stečaja povzročila škodo, ki ustreza merilom iz 32. člena ZUS-1. Sklenjena prisilna poravnava namreč na eni strani onemogoča ponovno prisilno poravnavo, po drugi strani pa verjetno izkazuje tudi zatrjevano nižje poplačilo upnikov v stečajnem postopku. Z delno odložitvijo izvršitve izpodbijanega sklepa je tožnici do pravnomočne odločitve o zakonitosti sklepa omogočeno poslovanje skladno z načrtom finančnega prestrukturiranja kot pogoj za (višje) poplačilo terjatev v skladu s potrjeno prisilno poravnavo, kar ob izkazanih prilivih na poslovni račun tožnice po presoji sodišča pretehta javno korist, ki zasleduje učinkovito in hitro izterjavo davčnih obveznosti.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prosilec za brezplačno pravno pomoč - osebni stečaj prosilca - prenos pooblastil na upravitelja
Utemeljeni so vsi tožbeni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na to, da je tožena stranka spregledala, da je bil dne 10. 1. 2014 objavljen oklic o začetku postopka osebnega stečaja prosilke. Od začetka stečajnega postopka namreč stečajni dolžnik izgubi pravico samostojno nastopati in pridobi pooblastilo za zastopanje stečajni upravitelj, zato tudi dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilki ni bila utemeljena oziroma nima nobenega pravnega učinka.
ZOdv člen 25, 25/1, 25/1-2. ZFPPIPP člen 386, 387.
odvetniški kandidat - vpis v imenik odvetniških kandidatov - zavrnitev vpisa - osebni stečaj - poslovna sposobnost
Iz določb ZFPPIPP izhaja, da so pravne posledice začetka stečajnega postopka nad odvetnikom strožje kot v primeru fizične osebe. Z dnem začetka osebnega stečaja nad odvetnikom namreč le-temu preneha status odvetnika, fizični osebi pa se s tem dnem le omeji poslovna sposobnost tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih poslov ali dejanj, ki se nanašajo na razpolaganje z njegovim premoženjem. Sodišče se zato strinja s tožnikom, da v konkretnem primeru zgolj dejstvo, da je v osebnem stečaju, ne pomeni, da tožnik ni poslovno sposoben za opravljanje nalog odvetniškega kandidata in je v posledici tožena stranka v izpodbijani odločbi, ki jo je oprla zgolj na dejstvo omejene poslovne sposobnosti, nepravilno in nepopolno ugotovila dejansko stanje.
ZFPPIPP člen 112, 112/2, 112/1-1, 112/1-2. ZKP člen 22.
začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah - uvedba kazenskega postopka
Ne 22. člen ZKP ne določbe 1. in 2. točke drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP same po sebi ne dajejo opore za stališče toženke, po katerem prehodna določba 70. člena ZFPPIPP-E ne bi bila pravno upoštevna, ker je obtožnica zoper tožnika postala pravnomočna po uveljavitvi ZFPPIPP-E. Besedilo določb ZFPPIPP jasno loči med trenutkom uvedbe kazenskega postopka in pravnomočnostjo obtožnice, iz obrazložitve predloga zakona k 70. členu pa je razvidno, da je bil namen zakonodajalca spremenjene določbe o začasni ustavitvi imenovanja vezati na uvedbo kazenskega postopka.
ZFPPIPP člen 98, 120h, 120i. Pravilnik o disciplinski odgovornosti upraviteljev člen 19.
stečajni upravitelj - disciplinski ukrep - odvzem pravice opravljanja funkcije upravitelja - trajni odvzem
V konkretnem primeru je tožnik odgovoren, ker v postopku stečaja nad dolžnikom, pri prodaji nepremičnin v predlogu za prodajo ni navedel lastnosti nepremičnin, tako da upniki in morebitni kupci iz navedenega predloga niso mogli razbrati, katero premoženje – nepremičnine stečajni dolžnik prodaja. Tožnik je predlog za prodajo nepremičnine podal, ne da bi predhodno preveril dejansko vrednost nepremičnin in kljub temu, da je vedel, da obstaja interes sosedov, ni prodal na primeren način, zaradi česar je nastala škoda stečajni masi. S tem je tožnik ravnal v nasprotju s predpisano skrbnostjo upravitelja in obveznosti upravitelja ni opravljal v skladu z 98. členom ZFPPIPP ter predvsem kršil 3. točko drugega odstavka 98. člena ZFPPIPP, s čimer je storil kršitev po 2. točki drugega odstavka 120h. člena ZFPPIPP. Zato se je tožniku izrekel trajni odvzem pravice opravljati funkcijo upravitelja.
V skladu s prvim odstavkom 131. člena ZFPPIPP po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku sicer ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju (razen v nadaljevanju naštetih primerih), vendar to po presoji sodišča ne pomeni, da upravni organ po začetku stečajnega postopka ne bi smel voditi odmernega postopka, ki ga začne po uradni dolžnosti, ko na podlagi vložene zavezančeve napovedi, v kateri so podatki, potrebni za odmero, ugotovi, da so za to izpolnjeni pogoji.
Ali bo toženka prišla do poplačila terjatve oz. ali so za to podane ovire z vidika petega odstavka 296. člena ZFPPIPP, ki določa, da če upnik zamudi rok za prijavo terjatve iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka tega člena, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha in sodišče zavrže prepozno prijavo terjatve, pa bo na podlagi morebitne prijave odločalo sodišče v stečajnem postopku.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do dodelitve brezplačne pravne pomoči - pravna oseba - pravica pravne osebe do brezplačne pravne pomoči
Pravne osebe imajo pravico do brezplačne pravne pomoči le v primeru iz šestega odstavka 223. člena ZFPPIPP, če pravna oseba nima sredstev za založitev predujma za kritje začetnih stroškov (lastnega) stečajnega postopka, in to v obliki oprostitve plačila predujma za kritje teh stroškov. Z ozirom na taksativno naštete upravičence do brezplačne pravne pomoči, pa zakonskih določb ni mogoče širiti na osebe, ki v 10. členu ZBPP niso zajete.