kmetijstvo - nepovratna sredstva - pogoji za dodelitev sredstev - povračilo škode
Tožeča stranka po 18. členu ZUOPPSKP ne izpolnjuje pogojev za dodelitev sredstev za pomoč iz naslova ZUOPPSKP, saj GERK, za katerega je vlagatelj podal vlogo, ni bil zajet v končni oceni škode in zaradi navedenega njegovi podatki niso bili vključeni v dokumentacijo ocene škode, ki jo je Uprava RS predala Agenciji.
ZKme-1 člen 45. ZUP člen 260, 260-1. ZZZiv člen 7.
neposredna plačila v kmetijstvu - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - obnovitveni razlogi
Nepravilna je presoja organa, da plačilna naloga z dne 6. 1. 2017 dokazujeta novo dejstvo, ki bi moglo pripeljati do drugačne odločbe o tožničinih zahtevkih KOPOP za leto 2016, torej z uveljavitvijo znižanja plačila. Tisto dejstvo, ki ga dokazujeta, je namreč nezagotovitev predpisanih pogojev pri reji živali, kar je kršitev 7. člena ZZZiv in sankcija za tako ravnanje oziroma opustitev je globa za prekršek (46. a člen ZZZiv); plačilna naloga pa nista podlaga oziroma ne dokazujeta dejstva, relevantnega za znižanje plačila zaradi kršitve 145. zahteve iz okvira PZR v Prilogi1 Uredbe o navzkrižni skladnosti (Dobrobit rejnih živali).
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - merila za ocenjevanje vlog - dohodek iz kmetijske dejavnosti - delovni stroj - prodaja
Tožena stranka se ni opredelila do merila lokacija projekta, in iz glede ocene dodatnih kriterijev iz točke 2.c, ki so uvrščeni med oceno vlagatelja, ki jih tožena stranka ni ugotavljala, pa bi jih morala in se o njih izreči v izpodbijani odločbi.
Sodišče se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi.
ZKme-1 člen 52, 52/3. ZUP člen 66. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2020) člen 24.
nepovratna sredstva - vloga - nepopolna vloga
Ker je tožnik je pravočasno vložil vlogo, ki je vsebovala vse obvezne sestavine (obvezna sestavina vloge je le zahtevano dokazilo – pogodba, ne pa tudi njeni elementi oziroma vsebina), je njeno vsebino mogoče obravnavati le v smislu (ne)izpolnjevanja pogojev, ki jih glede njenih sestavin določa razpisna dokumentacija.
Prvostopenjski organ je s tem, ko je zavrgel vlogo kot nepopolno, ker je sam presodil, da je priložena pogodba o medsebojnem sodelovanju nična, storil bistveno kršitev določb postopka. Do zavrženja vloge namreč pride zaradi neizpolnjevanja procesnih pogojev, organ pa bi moral vlogo obravnavati po vsebini in nato izdati odločbo, ki bi bila tudi ustrezno obrazložena, saj je obrazloženost odločbe bistveni del pravice do poštenega postopka, ki jo tožniku zagotavlja 22. člen Ustave.
ukrep kmetijskega inšpektorja - upravna izvršba - izvršba po drugi osebi - stroški upravne izvršbe
Sklep o dovolitvi izvršbe je bil izdan skladno z 297. členom ZUP. Navedeni člen v prvem odstavku določa, da če je zavezanec dolžan storiti kaj takega, kar lahko stori tudi kdo drug, pa te obveznosti sploh ne izpolni ali je ne izpolni popolnoma, se tako dejanje opravi po drugi osebi na zavezančeve stroške in je zavezanca treba na to poprej opozoriti. Ker zavezanci tudi na podlagi tega sklepa naložene obveznosti niso izpolnili, je bil izdan sedaj izpodbijani sklep.
GERK - izbris gerk iz evidence kmetijskih gospodarstev - pravica do uporabe zemljišča
Tožnik v času izdaje izpodbijane odločbe po podatkih zemljiške knjige ni bil lastnik predmetnih zemljišč, niti ne zatrjuje, da bi jih imel v zakupu oziroma predloži dokazil, s katerimi bi izkazal pravico do uporabe, v zadevah izbrisa GERK-ov pa je pomembno le, ali je izkazana pravica do uporabe določenih zemljišč (I U 1404/2017, I U 233/2018 in druge).
Upravni organ v postopku izbrisa GERK ne more odločati o pridobitvi lastninske pravice, ampak mora pri odločitvi upoštevati zemljiškoknjižno stanje, kakršno je ob izdaji odločbe. Glede na to, da se v postopku ugotavlja pravica do uporabe kmetijskih zemljišč, vprašanja, kdo se šteje za lastnika nepremičnine, ni mogoče opredeliti kot predhodnega vprašanja, zaradi odločitve o katerem bi moral prvostopenjski organ postopek prekiniti.
ZKme-1 člen 5, 5/1, 5/2, 144, 144/7. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2014) člen 32.
GERK - vpis v register kmetijskih gospodarstev - sprememba v evidenci GERK - prekrivanje gerk - pravica do uporabe kmetijskega zemljišča
Upravna enota v primeru, če v postopku prijave kmetijskega zemljišča v register kmetijskih gospodarstev ali spremembe že vpisanega zemljišča pride do prekrivanja površin drugega ali drugih kmetijskih gospodarstev, o tem obvesti vse nosilce kmetijskih gospodarstev, pri katerih je ugotovljeno prekrivanje, in jih pozove k uskladitvi. Kadar v postopku ni mogoče ugotoviti, katero kmetijsko gospodarstvo je upravičeno do vpisa površin, do uskladitve med nosilci pa ni prišlo, upravna enota izda odločbo o prekrivajoči površini na podlagi dejstev, o katerih se vodi uradna evidenca. Sklicevanje tožeče stranke na pravdni postopek, ki teče pred okrožnim sodiščem, na odločitev o stvari ne more vplivati, saj predlagana pridobitev podatkov iz pravdnega spisa ne predstavlja podatkov o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca in, ki naj bi bili drugačni od podatkov zemljiške knjige, na podlagi katerih je odločal prvostopenjski organ.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2015 (2015) člen 16, 16/4. Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 59, 59/7. Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 136, 136/5, 150.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek omd - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Na podlagi katerih konkretnih dejstev in okoliščin je mogoče utemeljeno zaključiti, da je tožnik preprečil izvedbo pregleda na kraju samem in s tem zadostil okoliščinam za zavrnitev vloge za pomoč in zahtevkov za plačilo, v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedeno, opisane pomanjkljivosti pa ni odpravil niti drugostopenjski organ. V primeru, ko sodišče v upravnem sporu prvostopenjsko odločbo, s katero je odločeno o pravici oziroma pravni koristi tožnika, odpravi in zadevo vrne v ponovni upravni postopek, se zadeva vrne v stanje, v katerem je bila, preden je bila izdana odpravljena prvostopenjska odločba in vsi nadaljnji v tem postopku izdani akti, s čimer po samem zakonu preneha veljati tudi drugostopenjska odločba (tako Vrhovno sodišče v sklepu, št. X Ips 2/2014 z dne 23. 12. 2015). S tega vidika ni podlage, da bi drugostopenjski organ obrazložitev izpodbijane odločitve lahko nadomestil s sklicevanjem na svojo predhodno odločbo oziroma odločbi, ki sta prenehali veljati. Ker tega ni storil prvostopenjski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe, bi vsaj drugostopenjski organ moral konkretno navesti dejstva oziroma okoliščine (glede tožnikovega ravnanja), na podlagi katerih je bil napravljen zaključek, da je tožnik preprečil izvedbo pregleda na kraju samem, in se pri tem opredeliti do ugovorov in predlaganih dokazov, s katerimi je tožnik takšnemu zaključku nasprotoval.
javni razpis - zahtevek za izplačilo sredstev - delna zavrnitev zahtevka za izplačilo sredstev
Tožena stranka je dolžna pred izplačilom sredstev preveriti, ali tožnik izpolnjuje vse predpisane pogoje. Zahtevek za izplačilo sredstev je namreč nov zahtevek, ki ga je treba, če ne izpolnjuje pogojev iz predpisov, javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev, zavrniti. Pravnomočnost odločbe o pravici do sredstev ne preprečuje ponovne kontrole izpolnjevanja pogojev pred izplačilom sredstev.
Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 1, 1/1, 4, 5, 5/6, 5/7.
javni razpis - kmetijska politika - razvoj podeželja - pomoč mladim kmetom
Tožnikova vloga na javni razpis za podukrep M06.1 za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2018 je bila zavrnjena zaradi ugotovitve prvostopenjskega upravnega organa, da tožnik ne izpolnjuje pogojev, določenih v Uredbi o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) in predmetnem javnem razpisu, ki se nanašajo na prvo vzpostavitev kmetijskega gospodarstva in predhodni prejem sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike, saj je bil v preteklosti v register kmetijskih gospodarstev že vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva in je v okviru tega tudi prejemal finančna sredstva iz naslova ukrepov kmetijske politike.
Pridobivanje podatkov iz dveh virov evidenc skladno z določbo tretjega odstavka 139. člena ZUP organ sicer izvede po uradni dolžnosti, vendar šele po tem, ko dejstvo, ki ga je treba dokazati s takim vpogledom v uradne evidence, zatrjuje stranka.
ZKme-1 člen 51, 51/1, 51/1-3. Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 12, 12/1, 12/2.
Tožnikova vloga ni izpolnjevala vstopnih pogojev na javni razpis, in sicer splošnega pogoja, po katerem bi moral imeti tožnik na dan oddaje vloge poravnane vse davčne obveznosti. Nobenega razloga ni bilo, da bi tožena stranka tožnika seznanjala z dejstvom, da njegova vloga ne izpolnjuje razpisanih pogojev in ga pozivala k dopolnitvi oziroma razjasnitvi vloge, saj je toženka dolžna prijavitelja pozivati k dopolnitvi le, kolikor so vloge nepopolne ali nejasne, kar pa za tožnikovo vlogo ne velja. Njegova vloga je bila namreč popolna in jasna, ni pa izpolnjevala vstopnih pogojev.
status kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti
Pri preverjanju dohodkov iz kmetijske dejavnosti in ugotavljanju, ali gre za pomemben dohodke, je relevantna dejanska in ne hipotetična vrednost kmetijskih pridelkov. Pri ugotavljanju dohodkov kmeta fizične osebe je torej treba upoštevati pridelke, ki so bili dejansko predelani na kmetiji in ne tistih, ki bi glede na kmetovalno površino in pogoje kmetovanja lahko bili pridelani.
Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 11, 11/1, 11/1-2, 154, 154/1, 154/2, 154/3.
neposredna plačila v kmetijstvu - višja sila - rok za uveljavljanje - prepozna vloga
Tožnica je primer višje sile uveljavljala nedvomno po preteku petnajstih delovnih dni od nastanka primera višje sile, torej prepozno. Začasna nezmožnost za delo namestnika nosilca KMG tožnice je nastala (če že ne v avgustu 2017) pa vsaj že v januarju 2018, ko je imel namestnik operacijo hrbtenice. Tožnica sicer ugovarja, da je vsako podaljšanje bolniškega staleža novo dejstvo in posledično primer nastanka višje sile, vendar se sodišče z njo, ob upoštevanju okoliščin tega primera, ne strinja. Bolniški stalež in njegovo podaljševanje izvira namreč iz istega dogodka (težave s hrbtenico, ki so privedle do operacije), katerega posledica je začasna nezmožnost za delo. Izdajo odločb o podaljševanju bolniškega staleža (na 30 dni) pa narekujejo predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje (Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju).
Iz odločbe prvostopenjskega upravnega organa ne izhaja zadostna obrazložitev okoliščin, ki se nanašajo na navedeno znižanje plačil, da bi bilo možno izpodbijano odločbo preizkusiti, pri čemer teh okoliščin ni pojasnil niti drugostopenjski upravni organ v odločbi, s katero je odločil o vloženi tožnikovi pritožbi zoper prvostopenjski upravni akt.
odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla - materialni prekluzivni rok - prepozna vloga - iztek roka na nedeljo
Rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla (trideset dni po poteku roka iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ) je materialni prekluzivni rok, katerega podaljševanje ni dovoljeno.
Ker se je rok za vložitev zahteve iztekel v nedeljo, bi se vloga štela za pravočasno, če bi jo prvostopenjski organ prejel do izteka roka oziroma če bi bila vloga poslana priporočeno po pošti prvostopenjskemu organu pred potekom roka.
ZVO-1 člen 51, 51/2, 51/3, 51/4, 51a, 51a/1. Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (2014) točka F.7.1.. Pravilnik o gozdnih prometnicah (2009) člen 2, 2/1, 2/1-2, 2/1-3, 2/1-4.
neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - poseg v okolje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilna uporaba materialnega prava - razpisni pogoj - presoja vpliva na okolje
Gozdna prometnica in še manj gozdna vlaka ni sinonim za cesto, kot ta dva pojma v izpodbijani odločbi neutemeljeno enači toženka. Bistveno za cesto je to, da je namenjena prometu. Gozdna vlaka pa je grajena ali negrajena gozdna prometnica, namenjena spravilu lesa s spravilnimi sredstvi.
Ureditev RS ni v nasprotju z Direktivo 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, zadnjič spremenjene z Direktivo 2014/52/EU Evropskega parlamenta in sveta, njena neposredna uporaba pa v tem primeru ni mogoča.
vračilo prejetih sredstev - vrnitev neupravičeno prejetih sredstev - izredno pravno sredstvo - kmetijska politika - ukrepi kmetijske politike
Upoštevaje stališče Vrhovnega sodišča, da je mogoče izredno pravno sredstvo iz drugega odstavka 42. člena ZKme-1 uporabiti le pri odločbah, izdanih po uveljavitvi tega zakona, je ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede višine priznanih oz. zavrnjenih zahtevkov za povrnitev upravičenih stroškov za dejavnosti promocije vina na trgih tretjih držav za predmetne vinske letnike, o višini katerih je bilo odločeno z odločbami, ki so postale dokončne po 28. 7. 2012.
ZUOPPKP člen 18, 18/6. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
državna pomoč za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu - odprava posledic naravne nesreče - rok za vložitev zahteve - prepozna vloga - zavrženje vloge
Rok po šestem odstavku 18. člena ZUOPPKP je materialni prekluzivni rok, katerega podaljševanje ni dovoljeno. V tem roku morajo stranke uveljavljati svojo materialno pravico do dodelitve pomoči za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2017. Ker se je ta rok iztekel 6. 3. 2018, bi morala tožnica do takrat vložiti predmetni zahtevek, česar ni storila in je zahtevek na prvostopenjski upravni organ vložila 9. 3. 2018, zato ga je prvostopenjski upravni organ kot prepoznega zavrgel.
ZZVR-1 člen 75, 80. Odločba o spremembah Odločbe o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja viroidnih zakrnelosti hmelja (2021) člen IX, IX/1. ZIN člen 32, 32/1, 32/1-1.
V konkretnem je fitosanitarni inšpektor dolžan ukrepati v skladu s IX. členom Odločbe o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja viroidnih zakrnelosti hmelja, ki med drugim določa obveznost izreka prepovedi sajenja gostiteljskih rastlin iz II. točke te odločbe za tri naslednje rastne dobe na mestu uničenih rastlin, pri tem pa tega ukrepa ne more opredeliti drugače, kot je to določeno v tem podzakonskem predpisu.