Temelj za izplačilo škode ni neposredna ocena škode na posameznem kmetijskem gospodarstvu oziroma GERKu, temveč to, da je posamezno kmetijsko gospodarstvo oziroma GERK uvrščeno v Program na podlagi postopka, ki ga predpisuje ZUOPPSKP.
namakalni sistem - soglasje lastnika - stranski udeleženec v upravnem postopku - načelo zaslišanja stranke v postopku
Ustavnoskladno je treba razlagati določbe ZKZ v pomenu, da se predlog za uvedbo zasebnega namakalnega sistema lahko vloži (le), če se z uvedbo strinjajo vsi lastniki kmetijskih zemljišč na predvidenem območju namakalnega sistema in vsi lastniki zemljišč dovodnega omrežja oziroma da je soglasje lastnikov dovodnih zemljišč treba pridobiti do izdaje odločbe. Ureditev zato terja vključitev v postopek tudi lastnike zemljišč dovodnega omrežja kot stranskih udeležencev.
neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - razpisni pogoj - promet s kmetijskimi zemljišči - nosilec kmetijskega gospodarstva - mladi prevzemniki kmetij
Ob nespornem podatku, da je tožnica kmetijo pridobila od matere na podlagi darilne pogodbe z dne 29. 12. 2009 in da je bila kot lastnica kmetije na tej podlagi vpisana v zemljiško knjigo 17. 11. 2010, v odobritev predložena pogodba pa je bila sklenjena 24. 10. 2016, zahtevek pa pri upravnem organu vložen 26. 10. 2016, je bila ugotovitev prvostopenjskega organa, da je bil prekoračen rok 5 let iz tretje alineje prvega dostavka 17.a člena ZKZ, pravilna in skladna z zakonom.
Pravilnik o identifikaciji in registraciji govedi člen 8.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek omd - označevanje goveda
Okoliščina, da govedo zaradi izgube ušesne znamke ostane neoznačeno, sama po sebi še ne pomeni imetnikovega (v tem primeru tožnikovega) ravnanja v nasprotju s Pravilnikom o idetifikaciji in registraciji govedi, temveč do tega pride šele, če imetnik ušesne znamke ne nadomesti v predpisanih rokih, ki izhajajo iz 8. člena Pravilnika.
GERK - pogoji za vpis v evidenco GERK - pravica do uporabe zemljišča - dedovanje - sprememba v evidenci GERK - nosilec kmetijskega gospodarstva
Lastnik, zakupnik ali drug uporabnik mora obdelovati kmetijsko zemljišče. Za dosego tega cilja zato drugi odstavek 7. člena ZKme-1 dopušča, da ne glede na določbe SPZ-A, za določitev uporabnika kmetijskega zemljišča in načina rabe zemljišča zadošča soglasje solastnikov, katerih idealni deleži predstavljajo več kot polovico površine zemljišča, če je kmetijsko zemljišče v solastnini ali soglasje več kot polovice lastnikov, če je kmetijsko zemljišče v skupni lastnini.
ZUOPPSKP člen 10, 11, 16, 18. Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije člen 25.
sofinanciranje iz javnih sredstev - kmetijska zemljišča - naravna nesreča - odprava posledic naravne nesreče - državna pomoč - pogoji za dodelitev sredstev - višina škode
Vlada je tista, ki odloči o uporabi sredstev za odpravo posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu na podlagi končne ocene škode in predloga za odpravo posledic, ki ji ga predloži v obravnavo ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; predlog za odpravo posledic pa obsega okvirne predloge možnih ukrepov, na podlagi katerih se izdela program odprave posledic pozebe in snega, ki obsegajo škodo na sadju in vinogradih (prvi in drugi odstavek 10. člena ZUOPPSKP). Vlada na tej podlagi sprejme Program odprave posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu, ki ji ga v obravnavo predloži ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, če ga potrdi komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, in k njemu da soglasje ministrstvo, pristojno za finance (prvi odstavek 11. člena ZUOPPSKP).
Dokumenti, ki niso bili sprejeti in potrjeni na predpisan način, torej najprej s potrditvijo Državne komisije in nato s sprejemom in potrditvijo Vlade, ne morejo predstavljati osnove za določitev škode in posledično temelja za izplačilo državne pomoči.
Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (2009) člen 8, 8/1.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev
Pregled na kmetijskem gospodarstvu je bil opravljen preden je potekel rok za izpolnitev pogoja, za izplačilo sredstev. Tožeča stranka je zahtevano opravilo opravila v roku iz Uredbe o nitratih, zato je kljub predhodnemu pregledu, ko opravila še ni opravila v celoti, upravičena do izplačila sredstev.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - namenska raba zemljišč - postavitev reklamnih objektov
V obravnavani zadevi je sporna ugotovitev, ali se lesena sušila dejansko uporabljajo v kmetijske namene, kot pomožni kmetijsko gozdarski objekt. V tej zvezi sodišče ugotavlja, da med strankama upravnega spora ni sporno, da so sušila na eni strani opremljena z reklamnimi panoji dimenzij cca 12,00 m x 5,20 m, katerih namestitev je po presoji tožene stranke neskladna z zakonsko določeno namembnostjo pomožnega kmetijsko gozdarskega objekta, tožnik pa zatrjuje, da reklamni panoji predstavljajo zaščito sušil pred vetrom in v nobenem primeru ne gre za nenamensko rabo sušil. Ker torej v zadevi ni sporno dejstvo, da so lesena sušila opremljena z reklamnimi panoji, je po presoji sodišča tožnikovo zatrjevanje, da gre za namensko rabo lesenih sušil, neutemeljeno. Sodišče namreč soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da postavitev reklamnih panojev ne predstavlja ne kmetijskega opravila, ne dejavnosti, ki se izvaja z namenom opravljanja kmetijske dejavnosti in je zato posledično izrečeni ukrep utemeljen.
ZUP člen 248. ZUOPPSKP člen 10, 11, 16, 16/1, 18, 18/1.
naravna nesreča - odprava posledic naravne nesreče - sofinanciranje iz javnih sredstev - državna pomoč - pogoji za dodelitev sredstev - višina škode
Drugi dokumenti (ne glede na to, da se nanašajo na isti škodni dogodek in da jih je izdal eden izmed subjektov, pristojnih za ugotavljanje višine oziroma ocene škode), ki niso bili sprejeti in potrjeni na predpisani način, ne morejo predstavljati osnove za določitev temelja in (vzročno- posledično) določitev škode v obravnavanem primeru.
Naknadna drugačna ocena škode regijske uprave RS za zaščito in reševanje ne pomeni, da je toženka pri določitvi končne ocene škode storila napako, zaradi česar načelo estoppel v tem primeru ni uporabljivo.
kmetija - javni razpis - računi izdani na drugo ime - dodelitev nepovratnih sredstev - zavrnjen zahtevek za izplačilo sredstev
Ker 16. točka 102. člena navedene uredbe in 13. točka 14. poglavja javnega razpisa, ki jih je organ citiral, določata, da se morajo računi in druga dokazila glasiti na upravičenca, je tudi po presoji sodišča organ mogel in moral zaključiti, da je tožnikov zahtevek v nasprotju z zahtevami iz predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici sredstev (četrti odstavek 56. člena ZKme-1) in tožnikov zahtevek z odločbo zavrniti.
ZKme-1 člen 49-57. ZUS-1 člen 19, 65. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1. ZUP člen 2, 99, 99/2, 113, 113/1, 113/3, 129, 129/1, 129/1-1, 140, 140/2,. ZJN-2 člen 37.
Toženka je pristojna, da v okviru postopka javnega razpisa preverja izpolnjevanje materialnih pogojev, ki so bili v Javnem razpisu določeni kot pogoj za izplačilo sredstev. Spoštovanje pravil javnega naročanja pa je eden od pogojev za izplačilo, zato ga je bila v tem okviru pristojna tudi presojati.
Toženka je posamezne postavke glede na razpisno dokumentacijo tožnice štela za "nedeljive", na tožnici pa je bilo dokazno breme, da dokaže, da niso, možnost dokazovanja nasprotnega je glede na poziv toženke imela, možnosti pa ni izkoristila.
Toženka je ugotavljala neupravičene stroške in njihovo višino glede na izpolnjevanje pogojev za upravičenost. V tem pogledu načelo sorazmernosti ni uporabljivo.
Obseg obveznosti tožnice je določala dokumentacija, ki jo je tožnica predložila vlogi za izdajo odločbe o pravici do sredstev, in na tej podlagi je bila tudi določena višina odobrenih sredstev.
Nespecificirana klavzula v osnovni pogodbi kot "možnost dodatnih del" ne pomeni, da je toženka sprejela obveznost povrnitve stroška konkretno izvedenih del že z odločbo o pravici do sredstev, ne da bi tožnica zanje kot konkretno izvedena pridobila od toženke soglasje iz 54. člena ZKme-1.
Kolikor je predhodno ugotovljeno, da je bil neupravičen strošek vključen v zahtevek za izplačilo in upravičenec zatrjuje, da za to ni odgovoren, mora toženka upravičencu omogočiti, da dokaže, da za vključitev spornih stroškov v zahtevku ni odgovoren. Presoja se zgolj vprašanje neodgovornosti upravičenca za vključitev neupravičenega stroška v zahtevek, le to je pravno pomembna okoliščina, ki jo je za (ne)uporabo znižanja kot upravne sankcije treba ugotoviti.
Toženka je zavrnila dokazne predloge, s katerimi je tožnica želela dokazovati nasprotno, kot izhaja iz "materialnopravnih izhodišč", ki toženko prepričujejo, da je tožnica odgovorna za vključitev neupravičenih zneskov v zahtevek, ter s tem tožnici odrekla možnost, da dokazuje nasprotno. Dokazna ocena toženke torej temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, odločitev pa je obremenjena tudi z bistveno kršitvijo določb postopka, saj navedeno stališče toženke pomeni vnaprejšnjo dokazno oceno, vnaprejšnjo opredelitev o dokazni vrednosti, prepričljivosti, pomenu in vplivu na končno oceno. Takšna vnaprejšnja dokazna ocena ni dovoljena.
Odločitev o teku zamudnih obresti temelji na prvem odstavku 378. člena OZ. Toženka bi torej morala o zahtevku tožnice za izplačilo zamudnih obresti odločiti meritorno, torej ugotoviti, ali je njena obveznost za izplačilo sredstev tekom postopka nastala, pa ni bila izvršena, torej ali sta tožnica in toženka tekom postopka vstopili v dolžniško upniško razmerje, ki bi tožnico upravičevalo do izplačila zamudnih obresti.
Upravni postopek odločanja o zahtevku za izplačilo sredstev iz naslova Ukrepov programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 do 2013 se začne na zahtevo stranke, zato je v skladu s prvim odstavkom 113. člena ZUP toženka zahtevek tožnice za povračilo stroškov pravnega zastopanja pravilno zavrnila.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (2011) člen 121, 121/3. ZKme-1 člen 57, 41.a.
neposredna plačila v kmetijstvu - kontrolni pregled - vračilo sredstev
Ob tem ko ni sporno, da so bila tožnici na podlagi zahtevka sredstva v višini 200.000,00 EUR izplačana 24. 9. 2015 in tudi ne, da se 1. 4. 2016, ko je kontrolor opravil naknadno kontrolo po izplačilu sredstev naložbe na kraju samem, naložbena dejavnost, za katero so bila izplačana sredstva, (še) ni opravljala, je po presoji sodišča organ mogel odločiti, da mora tožnica izplačana sredstva vrniti. Po tretjem odstavku 121. člena Uredbe je bila tožnica namreč zavezana opravljati naložbeno dejavnost še najmanj pet let po zadnjem izplačilu sredstev, torej (vsaj) v obdobju petih let od izplačila sredstev, ki je bilo opravljeno 24. 9. 2015.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - nepopolna vloga - odprava pomanjkljivosti - kršitev pravil postopka
Na upravičenca se morajo glasiti tudi druga dokazila, vendar pa je po mnenju sodišča, ob upoštevanju določbe 52. in 56. člena ZZZDR, treba šteti, da je obveznost plačila izpolnil upravičenec, kolikor je zakonec upravičenca iz skupnega premoženja plačal račun, ki se nanaša nanj.
Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za pridobitev sredstev
Tožena stranka je ocenila, da je tožeča stranka umetno ustvarila pogoje zaradi pridobitve sredstev na Javnem razpisu, zato je vlogo zavrnila. Umetno ustvarjeni pogoji so tisti, ki sicer ne pomenijo kršitve črke predpisa, kot celota pa nasprotujejo namenu oz. cilju, zaradi katerega so bili postavljeni in zato ne morejo uživati pravnega varstva.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 95, 95/3, 95/6.
neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - razpisni pogoji za prijavitelja - tržna cena - nepopolno dejansko stanje
Toženka vloge ni zavrnila na podlagi predpisa, ki bi predložitev netržnih ponudb opredelil kot samostojno kršitev. Po presoji sodišča Uredbao izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 in Javni razpis tudi ne določata izrecno (upravne) kazni za kršitev, ki jo toženka očita tožniku, saj Katalog kršitev in sankcij, ki je Priloga 2 Uredbe, predložitve netržne ponudbe ne opredeljuje kot kršitev in zanjo ne določa sankcije.
Kršitev v zvezi s predloženo netržno ponudbo je lahko podlaga za zavrnitev vloge in izrek upravne kazni le, če je ugotovljeno, da je vlagatelj uveljavljal nerazumne stroške. Le izplačilo (oziroma uveljavljanje) nerazumnih stroškov bi namreč lahko pomenilo oškodovanje proračuna in šele ob taki ugotovitvi bi bil zapolnjen zakonski dejanski stan, določen z definicijo "nepravilnost".
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - namenska raba zemljišč - odstranitev reklamnih panojev
Iz Občinskega prostorskega načrta občine Mozirje izhaja, da je v spornem delu zemljišče kategorizirano kot prvovrstno kmetijsko zemljišče. Kot takšno je predmet stroge regulacije v smislu dopustnih dejavnosti, vrste dopustnih gradenj in drugih del ter vrste dopustnih objektov, ki se lahko na njem postavijo. Poleg ZKZ kot področnega predpisa, ki v 3.č členu določa zelo restriktivne omejitve načrtovanja v prostorskih aktih brez spremembe namenske rabe in na območjih trajno varovanih kmetijskih zemljišč med drugim dopušča postavitev pomožnih kmetijskih objektov in začasnih objektov, pri čemer se lahko pomožni kmetijski objekti uporabljajo izključno v kmetijske namene, je treba uporabiti tudi Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Mozirje1, ki v 123. členu taksativno našteva tako začasne objekte kot pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, katerih postavitev je na območju kmetijskih zemljišč dopustna. Reklamnega panoja, ki je postavljen na predmetnem zemljišču, ni med naštetimi objekti.
ZUS-1 člen 20, 20/3. Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu (2009) člen 12, 12/1. Uredba o shemah neposrednih plačil (2015) člen 16.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - prenos plačilnih pravic - tožbena novota
Tožnik ni zatrjeval, da je bil prenos plačilnih pravic izveden in ne oporeka ugotovitvi drugostopenjskega organa, da iz dokumentacije zadev ne izhaja, da je B.B. podala vlogo za prenos plačilnih pravic na pritožnika. Navedena ugotovitev po presoji sodišča pomeni, da sodišče ne more ugoditi tožbenemu ugovoru, da bi na obveznost opisanega postopka prenosa plačilnih pravic moral tožnika ali zakupodajalko opozoriti upravni organ, niti pritrdi tožbenemu zatrjevanju, da je do prenosa plačilnih pravic prišlo že s sklenitvijo zakupne pogodbe. Gre za postopek, urejen v predpisu, ki ga mora nosilec kmetijskega gospodarstva poznati.
V konkretni zadevi mora zbornica obrazloženo utemeljiti, da in zakaj so izpolnjeni pogoji za uporabo 4,8 % stopnje pri odmeri zborničnega prispevka A za celotno leto 2015, in sicer glede na določbe četrtega odstavka 23. člena in petega odstavka 22. člena ZKGZ, pri čemer je treba upoštevati tudi določbe prvega odstavka 154. člena in 155. člena Ustave. Kolikor ti pogoji niso izpolnjeni, je namreč treba uporabiti sicer z zakonom predpisano stopnjo za odmero zborničnega prispevka A iz tretjega odstavka 23. člena ZKGZ.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - zemljišča nastala z nasutjem
Ob ugotovitvi, da gre za kmetijsko zemljišče iz najvišjega kakovostnega razreda, česar tožnik ne prereka, je očitno, na kateri del zemljišča se ukrep nanaša: to je na tistega, na katerem je v nasprotju s predpisano kmetijsko rabo nasut gramoz in so odloženi različni predmeti.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (2008) člen 13, 13/1, 13/1-5, 90, 90/3. Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 47, 47/1.
pomoč mladim prevzemnikom kmetij - vračilo izplačanih sredstev - pogoji javnega razpisa - zdravstveno stanje stranke
Tožnik je bil ob izdaji odločbe o dodelitvi sredstev v letu 2010 seznanjen, da bo moral pridobiti ustrezno poklicno kvalifikacijo v roku 36 mesecev, zaradi česar se ne more sklicevati na svoje zdravstveno stanje kot posledico prometne nesreče, ki se je zgodila leta 2006, še zlasti, ker ni izkazano, da je to razlog za nemožnost pridobitve poklicne kvalifikacije.