Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 člen 155, 155/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - ekološko kmetovanje - upravičene površine kmetijskih zemljišč - načelo zaslišanja strank
Drugostopenjski organ je listine, ki jih je pritožbi priložil tožnik, ocenil drugače kot tožnik, pri čemer tožnika s svojo presojo listin pred sprejeto odločitvijo o zavrnitvi pritožbe ni seznanil, kar pomeni, da mu ni omogočil, da se do nje opredeli, hkrati pa je svojo odločitev utemeljil na ugotovitvi (da je tožnik sporne GERK vpisal na svoje kmetijsko gospodarstvo 27. 5. 2016, vendar jih je dne 1. 6. 2016 iz svojega kmetijskega gospodarstva izbrisal), na kateri izpodbijana odločba ni temeljila, pri čemer z njo prav tako ni seznanil tožnika in mu s tem omogočil enakega varstva pravic, zato je podana tudi absolutno bistvena kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - lažni podatki
Glede na ugotovljeno dejansko stanje sodišče zaključuje, da je tožnik z namenom izpolnjevanja pogojev Javnega razpisa namerno predložil lažne dokumente, kar predstavlja kršitev prvega odstavka 57. člena ZKme-1 in drugega odstavka 30. člena Uredbe 65/2011/EU.
Uredba o shemah neposrednih plačil (2015) člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/4. Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 člen 30, 30/11, 30/11-b.
Načelu zaslišanja stranke organ zadosti, če stranko pred odločitvijo v zadevi seznani z rezultati ugotovitvenega postopka: to je s tem, na katera odločilna dejstva bo oprl odločitev ter glede na kateri materialni predpis gre za odločilna dejstva, in kakšno odločitev narekuje materialni predpis ob ugotovljenem dejanskem stanju, ter ji o tem da možnost izreči se.
Obrazložitev drugostopenjske odločbe, da bi odločitev bilo mogoče preizkusiti glede njene materialne zakonitosti, bi morala obsegati tako pravne razloge (navedbo relevantnih materialno pravnih določb) kot tudi dejanske razloge za zaključek o tem, da je tožnica imela kontrolo pravne osebe, ki jo izključuje kot nosilca kmetijskega gospodarstva, ki začenja opravljati kmetijsko dejavnost
Ker v obravnavanem primeru ni sporno, da je prvostopenjski upravni organ ugotovil neizpolnjevanje pogoja iz javnega razpisa, ki bi moral biti izpolnjen na dan oddaje vloge (nima okoljevarstvenega soglasja), je bila zavrnitev vloge tožeče stranke pravilna. Na takšen zaključek tudi ne vpliva zatrjevana bistvena kršitev določbe 9. člena ZUP, ki naj bi jo zagrešil prvostopenjski upravni organ s tem, ko tožeče stranke ni seznanil z vsebino informacij, ki jih je prejel od ARSO, ker takšna kršitev ni izkazana, pri čemer je nesporno, da tožeča stranka na dan oddaje vloge ni izpolnjevala enega od razpisnih pogojev.
inšpekcijski postopek - ukrep fitosanitarnega inšpektorja - fitofarmacevtska sredstva - vrnitev blaga v tujino ali izročitev carinarnici
Sodišče soglaša s toženko, da tožnica ni predložila ustreznih listin pristojnih kitajskih državnih organov, ki bi dokazovale, da se sporno fitofarmacevtsko sredstvo Dithianon 66 %, ki ga je proizvedla družba B., lahko da legalno na kitajski trg. Predloženi certifikat ICAMA se namreč ne nanaša le na drugega proizvajalca, pač pa tudi na povsem drugo pošiljko fitofarmacevtskega sredstva, preostale predložene listine pa so komercialnega značaja in torej ne gre za dokazila pristojnih kitajskih organov.
Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti člen 1, 1/2. Delegirana uredba Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost člen 35, 35/6. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 48, 48/2, 48/2-2, 48/2-c.
Iz drugega odstavka 1. člena Uredbe 2988/95, na katerega kot pravno podlago, ki utemeljuje kršitev, organ opira svojo odločitev, izhaja, da „nepravilnost“ iz te določbe pomeni vsako kršenje določb zakonodaje skupnosti, ki je posledica dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, ki je ali bi lahko škodljivo vplivalo na proračun skupnosti ali proračunska sredstva, ki jih upravljajo, bodisi z zmanjšanjem ali izgubo prihodkov iz lastnih sredstev, ki se zbirajo neposredno v imenu skupnosti, bodisi z neupravičenimi izdatki. Iz citirane določbe krovne uredbe izhaja torej tudi pogoj obstoja finančne škode za proračunska sredstva skupnosti ali nacionalni proračun oziroma da bi do škode lahko prišlo. Povedano tudi drugače: kršitev v zvezi s predloženo netržno ponudbo je lahko podlaga za zavrnitev vloge in izrek upravne kazni le, kolikor je tudi ugotovljeno, da je vlagatelj uveljavljal nerazumne stroške. Le izplačilo nerazumnih stroškov (oziroma njihovo uveljavljanje) bi namreč lahko pomenilo oškodovanje proračuna in šele ob taki ugotovitvi bi bil zapolnjen zakonski dejanski stan, določen z definicijo "nepravilnost". Definicija kršitve po drugem odstavku 1. člena Uredbe 2988/95/ES zahteva torej izpolnitev dveh materialnih pogojev.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev
Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka ob izdaji izpodbijane odločbe razpolagala s podatkom, da gre v primeru predmetne gradnje za nelegalno gradnjo. Takšno nesporno ugotovljeno dejstvo nedvomno predstavlja zadržek za izplačilo sredstev, ki so bili sicer tožeči stranki predhodno že odobreni.
Uredba o ukrepih za sanacijo in obnovo gozda po naravni nesreči žledu med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2016) člen 23, 23/4, 23/10. ZUP člen 67.
naravna nesreča - nepovratna sredstva - javni razpis - vsebina vloge - dokazila k vlogi - nepopolna vloga
Toženka je pravilno štela, da vloga tožnice ni nerazumljiva, saj je mogoče jasno razbrati, katere podatke je tožnica vnesla v vlogo oziroma prijavni obrazec, ki je njen sestavni del, in s tem, za katere upravičene stroške iz točke V. Javnega razpisa za operacijo Ureditev gozdnih vlak, potrebnih za izvedbo sanacije gozdov iz Programa razvoja podeželja 2014-2020 uveljavlja podporo. Vloga bi bila nerazumljiva le, če iz nje ne bi bilo mogoče razbrati, kaj tožnica zahteva, torej plačilo katerih računov naj se ji (deloma) povrne.
V konkretnem primeru se računi ne glasijo na upravičenca tj. lastnika, ampak na družbo A. d.o.o. Ne gre torej za nerazumljivo vlogo ampak za vlogo, ki je razumljiva, vendar napisana tako, da upoštevaje tudi predložene priloge, pomeni, da tožnica ni izpolnila zahtev iz Uredbe o ukrepih za sanacijo in obnovo gozda po naravni nesreči žledu med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014-2020 in Javnega razpisa.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2014) člen 3, 3/3.
javni razpis - vloga za dodelitev nepovratnih sredstev - pogoji za dodelitev nepovratnih sredstev - nosilec kmetijskega gospodarstva
Ko gre za upravljanje KMG - skupnega pašnika ali KMG - planine v skupni rabi s strani pašne skupnosti, je nosilec pooblaščen s strani drugih nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki imajo pravico uporabe skupnih pašnikov ali planin in jih tudi dejansko uporabljajo, torej je nosilec lahko (tudi) drug subjekt, torej druga fizična oseba, za katero ni nujno, da je član agrarne ali pašne skupnosti, ki ima pravico uporabe zemljišč in jih tudi dejansko uporablja.
Če se bo v nadaljevanju postopka izkazalo, da je tožnica kot nosilka kmetijskega gospodarstva delovala le v svojstvu pooblaščenke uporabnikov kmetijskega gospodarstva, da ni prejela sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike za svoj delež v pašni skupnosti, saj ga ni imela, in da je prejela le plačilo za opravljeno delo pri pašni skupnosti, potem ni mogoče razlagati opisane dejanske situacije (ki nedvomno temelji na pravni ureditvi), kot da je tožnica sredstva iz naslova ukrepov kmetijske politike že prejela.
ZKme-1 člen 52. Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 34, 34/6.
V obravnavani zadevi ni sporno, da se je rok za oddajo vloge na razpis iztekel 1. 6. 2016 in da tožnica svoji pravočasni vlogi ni priložila nobenega od zahtevanih dokimentov, temveč da je šele po pozivu organa predložila navedeni sklep ARSO z dne 15. 12. 2016, da ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja.
Gre namreč za enega od vsebinskih vstopnih pogojev na razpis, ki ga mora vlagatelj izkazovati že ob oddaji vloge. S predložitvijo sklepa, ki je bil izdan šele po oddaji vloge na javni razpis in tudi po njegovem zaprtju, zato ni izpolnila splošnih pogojev.
Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 člen 140. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2016 člen 25, 25/1. ZUP člen 238.
neposredna plačila v kmetijstvu - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - zapisnik o kontrolnem pregledu - čezmerna prijava površin
Tožena stranka je svojo odločitev utemeljeno oprla na navedbe v zapisniku, saj je bil zastopnik tožeče stranke seznanjen z vsemi relevantnimi okoliščinami in imel možnost, da se o tem izjavi, torej možnost, da bi oporekal ugotovitvam kontrolorja, da bi predlagal izvedbo dokazov, da bi predstavil svoje mnenje o pregledovanih površinah, in podobno. Glede na navedeno je torej tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik ugotovitvam kontrolorja o stanju kmetijskega gospodarstva ni oporekal, obenem pa se opredelila tudi do navedbe zastopnika tožeče stranke o škodi, ki jo povzročajo divji prašiči s tem, da je pojasnila, da je imela tožeča stranka možnost, da bi v primeru nastale škode o tem obvestila prvostopenjski organ z za to predvidenim obrazcem, česar pa ni storila. Tožnik bi moral vse trditve o stanju kmetijskega gospodarstva, oziroma o nestrinjanju z ugotovitvami kontrolorja ter dokazne predloge uveljavljati že v postopku pred prvostopenjskim organom.
nepovratna sredstva v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - načelo zaslišanja strank - obrazložitev odločbe
O zadevi tožena stranka ni odločala v skrajšanem, ampak v posebnem ugotovitvenem postopku. V takšnem primeru je treba stranko pred izdajo odločbe ustrezno seznaniti z uspehom dokazovanja oziroma rezultati ugotovitvenega postopka, pri čemer je treba ne le povzeti njene navedbe, ampak se do njih tudi vsebinsko opredeliti, sicer stranki ni dana učinkovita možnost, da se izreče o vseh za odločitev relevantnih dejstvih in okoliščinah, kot to zahteva načelo zaslišanja stranke (9. in 146. člen ZUP), kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Ne iz izpodbijane odločbe, ne listin upravnega spisa ne izhaja, da bi bila tožeči stranki pred izdajo odločbe dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, na katere je tožena stranka oprla svojo odločitev.
ZKme-1 člen 157. Uredba o spremembi in dopolnitvah Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007???2013 v letih 2011???2013 (2015) člen 13, 13-11, 127b, 127b/2.
V zadevi ni sporno, da je tožnik predpisano nacionalno poklicno kvalifikacijo pridobil po poteku roka iz 11. točke 13. člena Uredbe PRP, zato je odločitev Agencije, da mora vrniti vsa izplačana sredstva, utemeljena na določbi drugega odstavka 127. b člena Uredbe PRP in 57. člena ZKme-1.
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da se kot laik ni zavedal, da že opravljeno izobraževanje (40 urni tečaj za živinorejca) ne zadošča oziroma da ni ustrezno. Iz spisa je razvidno, da je tožnik v prijavi na razpis navedel, da ne izpolnjuje pogojev glede zahtevane izobrazbe ter da bo opravil izobraževanje za nacionalno poklicno kvalifikacijo. To pomeni, da se je zavedal, da mora opraviti prav izobraževanje za ustrezno nacionalno poklicno kvalifikacijo in ne kakršnokoli izobraževanje.
Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 47. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007???2013 v letih 2010???2014 (2013) člen 14.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - zavrnitev zahtevka - višja sila
V primeru, kakršen je obravnavani, ko je upravičenec Agencijo v letu nastanka naravne nesreče pravočasno obvestil o višji sili in je njen obstoj tudi ustrezno dokazal, posledice nesreče pa so se kazale tudi v naslednjem letu, se neizpolnjevanje zahtevanih pogojev upravičencu tudi v letu, ki sledi, ne sme šteti za kršitev obveznosti.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 100, 100/1, 100/1-12, 101.
javni razpis - neposredna plačila v kmetijstvu - neizpolnjevanje razpisnih pogojev - poziv k dopolnitvi vloge - poziv za dopolnitev vloge
Iz podatkov spisa izhaja (in temu tožnik ne nasprotuje), da tožnik k vlogi na javni razpis ni predložil izjave banke o zaprti finančni konstrukciji (torej o kreditiranju banke) za celotni znesek naložbe (tj. za 175.905,76 EUR brez DDV), ampak le za 50.000,00 EUR. Po pozivu organa na dopolnitev vloge je tožnik sicer predložil izjavo banke o kreditiranju za celotni znesek naložbe, vendar je bila izjava dana dne 4. 8. 2016, kar pa je glede na predpisan pogoj o izkazovanju zaprte finančne konstrukcije ob oddaji vloge na javni razpis prepozno, zaradi česar je organ utemeljeno zaključil, da tožnik pogoja, določenega v javnem razpisu, ne izpolnjuje.
ZKme-1 člen 56. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007???2013 v letih 2011???2013 (2011) člen 53, 53/4.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za izplačilo sredstev - neupravičeni stroški - pogoji za izplačilo sredstev
Skladnost osnutkov informacijskih, promocijskih in oglaševalskih gradiv s predpisi Evropske unije je morala pred izvedbo aktivnosti ugotoviti in potrditi Agencija, zahtevek za odobritev gradiva pa je moral biti na Agencijo vložen vsaj 10 dni pred izvedbo aktivnosti oziroma pred oddajo v tisk oziroma produkcijo. Namen predhodnega potrjevanja je v tem, da se že v zgodnji fazi ugotavlja, ali osnutki gradiv upoštevajo zahteve predpisov glede obvezne vsebine, s čimer se izogne nastanku neupravičenih stroškov, ki ne morejo biti predmet sofinanciranja iz evropskih sredstev.
Ker se po določbi četrtega odstavka 53. člena Uredbe PRP potrjujejo le osnutki gradiv, ki morajo biti potrjeni pred izvedbo katerekoli od aktivnosti (pred informiranjem potrošnikov, oglaševanjem ali pospeševanjem prodaje), v primeru, ko je bil osnutek gradiva s strani Agencije pred npr. tiskanjem letakov ali objavo oglasa, članka ali spletne strani že potrjen, in se je kasneje enako ali vsebinsko bistveno nespremenjeno gradivo uporabilo za izvedbo katere od drugih aktivnosti (npr. razdeljevanje letakov), vnovična potrditev gradiva po presoji sodišča ni več smiselna.
Pri ugotavljanju upravičenosti priglašenih stroškov mora zato Agencija v vsakem primeru posebej glede na vsebino gradiva presoditi, ali je bilo vsebinsko enako ali vsaj po vsebini bistveno nespremenjeno gradivo pred tem že odobreno oziroma ali je bilo takšno gradivo morebiti odobreno kasneje pred izvedbo določene aktivnosti (npr. po pripravi oglasov ali izdelavi spletne strani in pred objavo). Če je namreč Agencija zahtevek upravičenca za odobritev gradiva štela za pravočasnega in je osnutek gradiva tudi odobrila, mora upravičencu kasneje, ko odloča o zahtevku za izplačilo sredstev, priznati vse stroške, ki so v zvezi s tako potrjenim gradivom nastali zaradi katerekoli od izvedenih aktivnosti.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007???2013 v letih 2010???2014 (2013) člen 13, 13/2, 14, 4/1, 14/3, 14/4, 14/7.
To, da je tožnik ukrep zamenjal, in za toženko dopustnost zamenjave ni bila sporna, saj je zahtevku v tem delu ugodila, pomeni, da je zamenjava dovoljena in veljavno izvršena. Vendar pa tožnik zmotno trdi, da iz tega razloga ne gre za ukrep, ki je bil podaljšan, ampak za nov ukrep tj. za novo prevzeto obveznost za izvajanje podukrepa KOP po drugem odstavku 13. člena Uredbe osi 2, ki dopušča prevzemanje novih obveznosti za ukrep KOP EK.
Površin, na katerih se pred prevzemom (od soseda) ni izvajal noben ukrep, v vlogi pa tožnik za njih uveljavlja plačilo za ukrep KOP EK, ni mogoče obravnavati kot površine, na katerih se prevzema nova obveznost za izvajanje podukrepa KOP EK, saj obveznost izvajati ukrep že obstaja. Toženka je zato pravilno uporabila predpis, ko je štela, da površine 4,42 ha ni mogoče obravnavati kot površine, na kateri tožnik prevzema obveznost izvajati nov ukrep KOP EK, ampak kot povečanje površine za izvajanje že obstoječe obveznosti iz podaljšanega ukrepa.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 34, 34/1, 34/1-6.
Iz podatkov spisa izhaja (in temu tožnica ne nasprotuje), da tožnica k vlogi na javni razpis predpisanega akta, izdanega v skladu s predpisom, ki ureja posege v okolje (torej okoljevarstvenega soglasja oziroma sklepa, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben), ni priložila, zaradi česar je organ utemeljeno zaključil, da tožnica pogoja, določenega v javnem razpisu, ne izpolnjuje.
ZUP člen 214, 214/1, 251, 251/1, 251/3. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 (2010) člen 22.
neposredna plačila v kmetijstvu - nosilec kmetijskega gospodarstva - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pravica do izjave
Prvostopenjska odločba tožniku očita zmanjšanje števila živali, vključenih v podukrep ali zmanjšanje površine zemljišč, vključenih v podukrep za več kot 10 %, pri čemer v razlogih odločbe sploh niso navedena dejstva, na podlagi katerih naj bi organ ugotovil eno ali drugo kršitev. Prvostopenjski organ ne pojasni, za kakšne površine ali število živali je prevzeta obveznost KOP, niti kdaj in na kakšen način je bilo ugotovljeno bodisi prenehanje izvajanje ukrepa ali zmanjšanje obveznosti za več kot 10 %.
Drugostopenjski organ se v svoji odločbi sklicuje na sodbo SEU C – 454/11 z dne 7. 2. 2013, v kateri je med drugim zapisalo, da upravičenec do kmetijsko okoljskih pomoči, ki ni vložil zahtevka za pomoč v skladu z nacionalnimi določbami, ki dodelitev navedene pomoči pogojujejo z letnim zahtevkom, s tem v zvezi ne more uveljavljati pravice do izjave. SEU dejansko govori o dokaznem sredstvu - zaslišanju stranke in ne o pravici do izjave tj. načelu zaslišanja stranke, kot je opredeljeno v 9. členu ZUP.
Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 5.
javni razpis - razpisni pogoj - nosilec kmetijskega gospodarstva - pomoč mladim kmetom - pogoji za pridobitev kmetije
Umetno ustvarjeni pogoji so tisti pogoji, ki sicer ne pomenijo kršitve črke predpisa, kot celota pa nasprotujejo namenu, oziroma cilju zaradi katerega so bili postavljeni in zato ne morejo uživati pravnega varstva.