priznanje naravne mineralne vode - preklic priznanja - stranka v postopku - aktivna legitimacija
Tožeča stranka ni aktivno legitimirana za vložitev zahteve za prenehanje priznanja naravne mineralne vode. Lastnost upravičenega predlagatelja za izvedbo postopka na podlagi drugega odstavka 85. člena ZKme-1, bi po presoji sodišča lahko imela tožena stranka, kot pristojni organ, ki odloča o priznanju označbe naravna mineralna voda, seveda po ugotovitvi, da za označbo niso izpolnjeni pogoji. To so lahko le pogoji, ki so narekovali oziroma zaradi izpolnjevanja katerih je bila izdana odločba o priznanju naravne mineralne vode.
Stranski udeleženec, ki želi vstopiti v (uveden in nedokončan) postopek, ki je bil uveden na zahtevo upravičenega vlagatelja iz 82. člena ZKme-1, mora izkazati pravni interes ob upoštevanju določb ZUP, ne more pa tožeča stranka z utemeljitvijo pravnega interesa in sklicevanjem na določbo 43. člena ZUP zahtevati ponovnega odprtja dokončno in pravnomočno zaključenega postopka, na podlagi drugega odstavka 85. člena ZKme-1. To nadalje pomeni, da lahko oseba, kot stranka, zahteva vstop v postopek kadarkoli med postopkom, po končanem postopku pa le, če gre za osebo, ki bi v tem postopku lahko imela lastnost stranke ali stranskega udeleženca, pa mu ni bila dana možnost udeležbe, za postopek pa je izvedela šele po izdaji dokončne odločbe. V slednjem primeru lahko predlaga obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2014 člen 32.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrepi kmetijske politike - čezmerna prijava
Kadar je razlika med prijavljeno površino in ugotovljeno površino posledica namernih čezmernih prijav, se pomoč do katere bi bil kmet upravičen, ne dodeli za zadevno koledarsko leto v okviru zadevne sheme pomoči, če je ta razlika več kot 0,5% ugotovljene površine ali več kakor 1 ha.
ZKme-1 člen 54. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013, v letih 2011 - 2013 člen 122, 122/3.
nepovratna sredstva - zahteva za spremembo obveznosti - rok za dokončanje investicije - za odločanje relevanten predpis
V obravnavani zadevi gre za odločanje o zahtevku, ki se ne nanaša na postopek dodelitve sredstev, ampak za samostojno vlogo za spremembo obveznosti, zato uporaba sprememb in dopolnitve Uredbe PRP ne predstavlja retroaktivnega posega v že pridobljene pravice.
ZKme-1 člen 56, 56/4. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2013 člen 79, 79/4. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 71. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30.
neposredna plačila v kmetijstvu - upravičeni stroški - po izdaji odločbe o pravici do sredstev nastali stroški - namerna podaja napačne prijave - zavrnitev izplačila v celoti - predhodno odločanje Sodišča EU - razlaga prava EU
Sodišče EU je v sodbi C-111/15 odločilo, da je člen 71 Uredbe 1698/2005/ES treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi /.../, po kateri so upravičeni le izdatki, ki so nastali po izdaji odločbe o pravici do sredstev. Sodišče EU je presodilo, da Republika Slovenija s tako ureditvijo (iz sodbe je razvidno, da je upoštevana ureditev v četrtem odstavku 79. člena Uredbe PRP) ni presegla diskrecijske pravice, ki jo ima na podlagi Uredbe 1698/2005/ES. Glede na navedeno sodišče kot neutemeljeno zavrača tožbeno navedbo, da so na nacionalni ravni določena (strožja) pravila o upravičenosti izdatkov izvotlila namen Uredbe 1698/2005/ES, ki je v unifikaciji ureditve.
Kot začetek stroška se po četrtem odstavku 79. člena Uredbe PRP poleg naročila storitve logično šteje tudi opravljanje storitve na račun morebitnih dodeljenih sredstev; če je bila naložba uveljavljana za sofinanciranje vključno s stroški navedenih del, gre v tem delu za neupravičene stroške in za uveljavljanje izplačila stroškov v nasprotju z določbo četrtega odstavka 79. člena Uredbe PRP in 3. točko VI. poglavja javnega razpisa. Dogovor tožnice z izvajalcem del glede pričetka del in stroškov za dela, izvedena pred izdajo odločbe o pravici do sredstev, pa je za obravnavano zadevo pravno irelevanten ter je stvar zgolj njunega medsebojnega razmerja.
neposredna plačila v kmetijstvu - dodelitev plačilnih pravic - kontrola površin - zapisnik - zapisnik o kontrolnem pregledu - pripombe na zapisnik
Glede na podane ugotovitve navzkrižne kontrole tožnik ne more uspeti z ugovorom, da je pred vložitvijo zbirne vloge za leto 2007 po prijavi površin uskladil tudi GERK-e in da kontrola površin, opravljena 4. 9. 2006, kot tudi kontrola, opravljena v letu 2009, ni pokazala neskladja med prijavljenimi in upravičenimi površinami.
Zapisnik obsega ugotovitve o petih GERK-ih, in sicer so na devetih straneh za vsak GERK podrobno navedeni vsi posamezni izločeni deli s površinami in ugotovljeno rabo, ki ne ustreza prijavljeni rabi, v primeru treh GERK-ov pa so dodani tudi grafični prikazi izločenih površin. Tako voden zapisnik je po presoji sodišča omogočal podajo konkretnih pripomb v zvezi s posameznim GERK-om oziroma delom zapisnika. Vendar v zvezi z nobenim GERK-om tožnik ni podal konkretnih pripomb, pač pa so vse pripombe splošne ter ne omogočajo vsebinske obravnave in presoje. Takih pripomb zato ni mogoče šteti kot pripomb v smislu določbe prvega odstavka 80. člena ZUP.
ZKme-1 člen 45. ZUS-1 člen 34, 35. Uredba komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. november 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina člen 80. Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 člen 34.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - odprava odločbe organa prve stopnje - obnova postopka po uradni dolžnosti - vračilo preveč izplačanih sredstev - navzkrižna kontrola - prijava neupravičenih površin - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov
Ker so bile neupravičene površine ugotovljene že za leto 2006, je ugotovljena neupravičena površina nedvomno obstajala tudi v letu 2009. Če pa je temu tako, to pomeni, da je tožnik (kot vlagatelj vloge za dodelitev sredstev iz tega ukrepa) prejel neupravičena sredstva, ki jih je dolžan vrniti v skladu z 80. členom Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009. Tožnik mora torej na podlagi te odločbe vrniti neupravičeno pridobljena sredstva, ki jih je pridobil s prvotno odločbo o neposrednih plačilih v kmetijstvu za ukrep EKO 0 za leto 2009, sredstva, ki jih je pa dolžan vrniti oziroma, ki jih ni prejel zaradi neupravičenih površin, po odločbi o neposrednih plačilih v kmetijstvu za leto 2011, pa so sredstva, ki jih je oziroma bi jih prejel za zahtevek za leto 2011, torej za drugo leto in ne za leto 2009. Tožnikov ugovor o večkratni naložitvi kazni zaradi ene ugotovljene kršitve ni utemeljen.
ZUP člen 11, 87, 87/1, 87/2, 91, 91/3, 97, 97/1, 169, 169/1, 171, 171/1. ZKme-1 člen 57, 57/4. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 člen 101, 101/5. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 127a, 127a/3.
osebno vročanje - vročanje pravni osebi - vročilnica - javna listina - neposredna plačila v kmetijstvu - dolžnost govoriti resnico in poštena uporaba pravic
S tem, kot tožeča stranka trdi, da ji podpis na vročilnici poziva ni znan (oziroma da po njenem mnenju ne pripada nobenemu od zaposlenih), ne more utemeljiti in izkazati, da ji poziv sploh ni bil (dejansko) vročen, za kar se zavzema v tožbenih izvajanjih.
Kako tožeča stranka organizira prejemanje pošte in katere osebe opravljajo to delo ter ali so za to ustrezno pooblaščene skladno z notranjimi akti tožeče stranke, ne morejo biti okoliščine, ki bi lahko v konkretnem primeru glede na tožbene navedbe vplivale na vročitev poziva kot tako. Za tožečo stranko kot gospodarsko družbo se tudi zahteva višji standard skrbnosti pri poslovanju.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - administrativna kontrola - ugotovljene nepravilnosti
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka pozvati tožečo stranko k razjasnitvi vseh omejitev in okoliščin, ki se nanašajo na nejasne (po mnenju tožeče stranke) priglašene stroške, glede na to, da je očitno sama tožena stranka v okviru svojih pristojnosti presodila, da dodatnih pojasnil s strani tožeče stranke za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ne potrebuje in je v okviru zakonsko dovoljene administrativne kontrole sprejela v tem sporu izpodbijano odločitev.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrepi Programa razvoja podeželja - ukrep Obnova in razvoj vasi - zahteva za izplačilo sredstev
Tožena stranka je odločala o zahtevku v skladu s 56. členom ZKme-1, ki je druga faza odločanja o upravičenosti do izplačila. V skladu s tem določilom je dolžna preveriti, ali zahtevek za izplačilo sredstev izpolnjuje vse pogoje iz predpisov, javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev.
nepovratna sredstva - Program razvoja podeželja - zahteva za izplačilo sredstev - administrativna kontrola
Čeprav tožena stranka ni določno navedla pravne osnove, na podlagi katere je izračunala število delovnih ur, pa je po mnenju sodišča pravilno, da je v izračun urne postavke vzela tudi dneve, ko se zaradi praznikov, ki pa so sicer po predpisih, ki urejajo delovna razmerja plačani dnevi, ne dela.
ZKme-1 člen 56. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 v letih 2011 - 2013 člen 121, 121/2.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - administrativna kontrola - zavrnitev zahteve za izplačilo - znižanje izplačil
Zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev se v celoti zavrne le, če je bilo ugotovljeno, da je upravičenec namerno vložil napačno prijavo. Le v takem primeru se zadevna dejavnost izključi iz podpore Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in se zahteva vračilo že plačanih zneskov za tako dejavnost.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 v letih 2007 - 2013 člen 89, 89/3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrepi Programa razvoja podeželja - ukrep Obnova in razvoj vasi - vračilo sredstev - bistvena kršitev pravil javnega razpisa - sprememba projekta
Kot izhaja iz določb tretjega odstavka 89. člena Uredbe PRP in javnega razpisa, pomeni kršitev pogojev javnega razpisa, če upravičenec uvede spremembe, ki bistveno vplivajo na naravo naložbe. Ugotoviti je torej treba, ali je sprememba naložbe bistvena. Bistvena sprememba naložbe po presoji sodišča pomeni, da gre za spremembe projekta, objekta oziroma dejavnosti, kateri so bila dodeljena sredstva, ki relevantno spremenijo namen, karakter in vsebino tega, čemur so bila sredstva namenjena. To pomeni, da namenjena sredstva ne služijo namenu, za katerega so bila dodeljena, ampak se uporabljajo v bistvenem, pretežnem oziroma prevladujočem delu za povsem drug namen. Kdaj gre za tako situacijo, je treba presojati v vsakem primeru posebej.
ZKme-1 člen 56. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januar 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 24.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - stroški administrativne kontrole - prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
Nepravilno so izračunane urne postavke, in sicer s tem, da je tožeča stranka v bruto plačo vštela tudi postavko številka MO11, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Plača je plačilo za delo, pri kateri mora delodajalec upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca. Tako bruto bruto plača predstavlja končni strošek delodajalca in vključuje osnovno bruto plačo, h kateri se prištejejo vsi dodatki ter socialni prispevki delodajalca (prispevki za socialno varnost, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, prispevek za zaposlovanje, prispevek za starševsko varstvo in akontacijo dohodnine). Vsi ti prispevki so procentualne narave. Neto plača pa je plača, ki jo delavec prejme na svoj transakcijski račun brez upoštevanja povračila stroškov v zvezi z delom (prehrana, prevoz, dodatki in drugo). Glede na navedeno, je torej prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje strošek, ki ga plačuje sam prejemnik plače in to ni obveznost delodajalca, zato je bila pravilna odločitev tožene stranke, da je ta znesek v višini 98,86 EUR izločila kot strošek po uveljavljenih računih.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnova in razvoj vasi - zahteva za izplačilo sredstev - kršitev predpisov
Izpodbijano odločbo je Agencija izdala na podlagi 56. člena ZKme-1, ki v četrtem odstavku določa, da zahtevek, ki je v nasprotju z zahtevami iz predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev, organ z odločbo zavrne. Na podlagi administrativne kontrole je Agencija ugotovila kršitev predpisov in sicer ZJN-2, UEM, Uredbe PRP in javnega razpisa. Zato je bil zahtevek tožeče stranke za izplačilo sredstev utemeljeno zavrnjen.
ZKme-1 člen 53, 56. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 83, 83/1, 83/1-4. Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 61-65. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 48, 48/1.
neposredna plačila v kmetijstvu - obnova in razvoj vasi - status mesta - ukrep Leader - kontrola pogojev za ukrep
Tudi občina z naložbo v izgradnjo biodinamičnega vrta na isti lokaciji na podlagi ukrepa 322 ne bi mogla biti uspešna. Vendar iz istega razloga, kot ne more biti tožnica, torej neizpolnjevanja pogoja iz 83. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi PRP za obdobje 2007 – 2013 v letih 2011 – 2013, ki se nanaša na izključitev lokacij z območja mest. Vendar pa se nemožnost, da bi bila uspešna z ukrepom Občina Radovljica, nanaša tudi na tožnico, ne glede na to, da je sama aktivno legitimirana vlagateljica za ukrep Leader, ki je imel v javnem razpisu našteta mesta, v katerih projektov za izvedbo ukrepa Leader ni moč predlagati, med katerimi pa ni bilo Radovljice ter ima v določbi 3. točke 99. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi PRP za obdobje 2007 – 2013 v letih 2011 – 2013 pogoj 10.000 prebivalcev.
Projekt mora ves čas postopka izpolnjevati pogoje, ki so za posamezen ukrep predpisani.
Da je pred izplačilom sredstev za sofinanciranje ukrepov razvoja podeželja treba opraviti kontrolne postopke, zahteva evropska zakonodaja. Enako, obveznost preverbe izpolnjevanja pogojev iz predpisov, pred izdajo odločbe o pravici do sredstev in pred izdajo odločbe za izplačilo sredstev, izhaja iz nacionalnega ZKme-1.
ZKme-1 člen 53,54, 56. Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi PRP 2007 – 2013 v letih 2011 – 2013, člen 80, 81, 83, 83/1, 83/1-4, 99, 99/1, 99/1-4. Uredba Sveta (ES) 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 61-65. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 48, 48/1.
neposredna plačila v kmetijstvu - obnova in razvoj vasi - zahteva za izplačilo sredstev - status mesta - kontrola predpisanih pogojev
Ne glede na pravnomočnost odločbe o pravici do sredstev sodišče sodi, da je tožnica ugovor, s katerim napada presojo, da njen projekt vsebuje tudi lastnosti ukrepov iz drugih osi, lahko podala in da ga je bila agencija dolžna vsebinsko obravnavati, kajti nanaša se na vprašanje izpolnjevanja pogojev za izplačilo zahtevanih sredstev.
Projekt mora ves čas postopka izpolnjevati pogoje, ki so za posamezen ukrep predpisani. Torej ob oddaji (popolne) vloge, ki je podlaga za izdajo odločbe o pravici do sredstev, kot ob izdaji odločbe za izplačilo sredstev. Pravnomočnost odločbe o pravici do sredstev ne preprečuje ponovne kontrole izpolnjevanja pogojev ob izplačilu.
ZKme-1 člen 56. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 83, 83/1, 83/1-4. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 61-65. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 48, 48/1.
neposredna plačila v kmetijstvu - neupravičeni stroški - status mesta - ukrep Leader - izpolnjevanje pogojev za ukrep - pravnomočnost odločbe o pravici do sredstev - upravna kazen
Sodišče ugovoru, da toženka pred izplačilom sredstev ne bi smela ponovno presojati izpolnjevanja pogojev, ki bi jih posamezen projekt moral izpolnjevati, da se sredstva izplačajo, ne sledi. Meni, da mora projekt ves čas postopka izpolnjevati pogoje, ki so za posamezen ukrep predpisani. Torej ob podaji vloge, ki je podlaga za izdajo odločbe o pravici do sredstev, kot ob izdaji odločbe za izplačilo sredstev.
Pravnomočnost odločbe o pravici do sredstev (oz. njena sprememba) ne preprečuje ponovne kontrole izpolnjevanja pogojev ob izplačilu.
Da lahko toženka izreče upravno kazen je, ob pravilni uporabi 63. člena Uredbe 809/2014, dolžna predočiti upravičencu rezultate postopka, ki se nanašajo na zahtevane upravičene stroške, ker drugače upravičenec ne more izkoristiti pravice do obrambe v zvezi z vključitvijo neupravičenega zneska v zahtevek, ki mu jo omogoča citirana določba. Ker toženka ni vodila skrajšanega ugotovitvenega postopka, je bila dolžna upoštevati določbi 9. in 146. člena ZUP in tožnici dati možnost, da se pred odločitvijo v zadevi izreče o rezultatih ugotovitvenega postopka in s tem možnost, da se kazni ne uporabijo.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - sprememba naložbe - pravila javnega naročanja - navedba blagovne znamke
Sodišče pritrjuje toženi stranki, da je tožnica v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila navajala znamko, vir, posebni postopek, blagovne znamke, patente, tipe, posebno poreklo ali proizvodnjo in to brez pripisa „ali enakovredno“, čeprav bi tehnične specifikacije v obeh spornih postavkah lahko oblikovala z navedbo funkcionalnih zahtev, oziroma če to ne bi bilo mogoče, bi lahko pri postavkah navedla besedilo „ali enakovredni“.
ZKme-1 člen 57. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja za obdobje 2007-2013 člen 13, 13/1, 13/1-5. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 128.
Sodišče ugotavlja, da bi bilo postopek za izdajo izpodbijane odločbe na podlagi prehodne določbe prvega odstavka 128. člena Uredbe 2011-2013 treba voditi na podlagi Uredbe PRP 2007-2013, ki je bila (kot izhaja iz spisne dokumentacije) pravna podlaga za javni razpis in za celoten postopek dodelitve tožniku nepovratnih sredstev iz naslova Pomoč mladim prevzemnikom kmetij, in sicer ne glede na to, da gre v izpodbijani odločbi za odločanje o sankcioniranju zaradi neizpolnitve prevzetih obveznosti.
Tožnik z zdravstveno dokumentacijo ni dokazal svojih trditev o tem, da zaradi slabega zdravstvenega stanja ni mogel pravočasno opraviti izobraževanja. Tožnik ni konkretizirano navedel, niti to ni razvidno iz zdravstvene dokumentacije, ki se nahaja v upravnem spisu, kdaj in do kakšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi lahko pomenilo oviro za pravočasno udeležbo na izobraževanju, naj bi sploh prišlo.
ZKme-1 člen 57. Uredba o ukrepih 1. 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 v letih 2011 – 2013 člen 121, 121/4, 127a.
neposredna plačila v kmetijstvu - vračilo izplačanih sredstev - pogoji za vračilo - dolžnost poročanja
Tožnik do 31. marca 2015 ni oddal poročila o doseganju ciljev, tega pa tudi ni storil v roku, danem v pozivu organa. Kot je sam navedel že v pritožbi in tudi v tožbi, je to storil šele kasneje, kar pa na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva. Ker tožnik zahtevanega poročila ni oddal pravočasno, je dolžan vrniti pet odstotkov prejetih sredstev glede na zgoraj citirani tretji odstavek 127.a člena Uredbe.