inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - tujerodne rastlinske vrste - prepoved naseljevanja
Naselitev tujerodnih rastlin je dopustna (omejena) le na podlagi posebnega dovoljenja pristojnega ministrstva. Takšna ureditev pa tudi ni neskladna s pravno ureditvijo EU ter sodno prakso Sodišča EU, ki omogoča, da se lahko iz razlogov varovanja zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, omeji prosti pretok blaga. Kot opravičljivi razlog se priznava tudi varstvo okolja.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - znižanje plačil - načelo zaslišanja stranke
Listine priloženega spisa izkazujejo, da je tožena stranka 7. 5. 2015 in 11. 5. 2015 izvedla postopek kontrole na terenu, na podlagi katerega so bili ugotovljene nepravilnosti ter odločeno o neupravičenih stroških. Tožeča stranka je v tem postopku sodelovala, kar dokazuje spisu priložen zapisnik o kontroli na kraju samem, ki ga je predstavnik tožeče stranke (brez pripomb) podpisal. Na podlagi navedenega sodišče zavrača tožbeni ugovor, da pred izdajo izpodbijane odločbe tožeča stranka ni imela možnosti sodelovanja v postopku in da je šele iz izpodbijane odločbe izvedela, da so bile v postopku administrativne kontrole ugotovljene nepravilnosti.
ZKme-1 člen 54, 56. ZJN-2 člen 17, 17/2, 37, 37/9.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnova in razvoj vasi - zahteva za izplačilo sredstev - sprememba obveznosti - nujna dela - tehnične specifikacije javnega naročila
Iz pravnih predpisov ne izhaja, da tožeči stranki soglasja Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja k spremembam obveznosti investitorja ne bi bilo treba pridobiti, če gre za nujna dela v smislu drugega odstavka 17. člena ZJN-2 oz. če gre za povečanje ali drugačne investicijske stroške, ki jih vnaprej ni bilo mogoče predvideti.
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da je tožeča stranka zahtevi iz devetega odstavka 37. člena ZJN-2 ugodila s splošno opombo na prvi strani popisa gradbeno obrtniških del, da je „vse v popisu navedene materiale možno zamenjati s cenejšimi, če imajo enake tehnične karakteristike in so kakovostno enakovredni“. S takšno splošno opombo tožeča stranka ni zadostila zahtevi iz devetega odstavka 37. člena ZJN-2.
ZKme-1 člen 56. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 71, 71/3.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - zavrnitev zahteve
Tožena stranka v obravnavani zadevi v celoti zavrnila zahtevek za izplačilo sredstev, ni pa obrazložila, zakaj je bil zavrnjen zahtevek tudi v delu, ki se nanaša na ostalo opremo in IKT opremo. Iz specifikacije odobrenih nepovratnih sredstev namreč izhaja, da so bila sredstva odobrena za nakup nove opreme in IKT opreme, torej za sredstva, ki ne obsegajo zgolj nakupa odrskih enot. Sodišče zato opozarja na odločitev Evropskega sodišča v zadevi C-111/15 z dne 7. 7. 2016, v kateri je sodišče obravnavalo tudi vprašanje, ali je treba člen 71/3 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, da se zahtevek za izplačilo v zvezi z financirano dejavnostjo iz sredstev EKSRP zavrne v celoti, če so nekateri izdatki za to dejavnost nastali pred izdajo odločbe o pravici do sredstev.
ZKme-1 člen 56. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 64.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - nakup električnega vozila - znižano izplačilo sredstev
Ker so bila sredstva tožniku odobrena na podlagi ukrepa 312, sodišče ob upoštevanju določbe 69. člena Programa razvoja podeželja 2007-2013, pritrjuje toženi stranki, da se podpora ne dodeli med drugim tudi za prevozna in transportna sredstva, razen delovnih strojev (3.1 točka tretjega odstavka 69. člena). V tej zvezi sodišče zavrača tožbeni ugovor, da sporna nakupa ne predstavljata nakupa prevoznih in transportnih sredstev v smislu 69. člena PRP 2007-2013, ker takšne trditve listine priloženega spisa ne dokazujejo. Iz teh listin namreč izhaja, da gre za električna prevozna sredstva.
Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30. ZKme-1 člen 54, 57. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 98, 98/7.
nepovratna sredstva - program razvoja podeželja - ukrep LEADER - sprememba obveznosti - vračilo prejetih sredstev - znižanje plačil
Tožnik je poleg del, ki so bila potrjena z odločbo o pravici do sredstev, izvedel še druga, dodatna dela, za izvedbo katerih v skladu s 54. členom ZKme-1 v zvezi s sedmim odstavkom 98. člena Uredbe o PRP ni pridobil dovoljenja pristojnega organa. Za takšno vsebinsko in s tem posledično finančno spremembo projekta bi namreč tožnik potreboval dovoljenje.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja tožniku naložila vračilo prejetih sredstev na podlagi pravil o znižanju plačil (1. točka 30. člena Uredbe št. 65/2011), ki pa jih je mogoče uporabiti le pri odločanju o zahtevku za izplačilo, torej v primeru, ko sredstva upravičencu še niso bila izplačana. V primeru, kakršen je obravnavani, ko so bila tožniku sredstva že izplačana, pa bi Agencija lahko naložila tožniku vračilo teh sredstev le, če bi ugotovila, da je podan kateri od razlogov za vračilo po prvem odstavku 57. člena ZKme-1 v povezavi z 2. točko 30. člena Uredbe št. 65/2011.
ZGO-1 člen 4, 4/6. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje uredbe Sveta (EU) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 24, 24/1.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - sprememba gradbenega dovoljenja - sprememba namembnosti objekta
Določba šestega odstavka 4. člena ZGO-1 se nanaša na prostorski akt, ki ne dovoljuje spremembe namembnosti objekta tudi za takšne objekte, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, če so ti v nasprotju s prostorskim aktom. V tem primeru gre za pomožni kmetijsko - gozdarski objekt, ki je namenjen kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju, ki ni namenjen prebivanju. objekt stoji na območju, ki ga prostorsko ureja občinski odlok, določa izjemo samo za samostojne kozolce in gospodarske objekte, kjer so mogoči le nadomestni objekti enake namembnosti oziroma tekoča popravila.
Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu člen 2, 2-2. Uredba Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. novembra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmetije, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina člen 58.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - upravičene površine
Tožnica niti ob kontroli sami niti v tožbi ne oporeka ugotovitvam kontrolorja, da deli posameznih GERK-ov ob kontroli niso izpolnjevali pogojev, meni pa, da so bili ti pogoji izpolnjeni naknadno, kar je dokazala z obvestilom z naslovom „Dopolnitev zapisnika o kontrolnem pregledu“, ki ga je posredovala prvostopenjskemu organu 21. 12. 2014. Sodišče ta tožbeni ugovor zavrača kot neutemeljen. Že iz definicije ugotovljene površine, ki jo opredeljuje določba h. točke prvega odstavka Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2014 namreč izhaja, da mora površina v času izvedbe kontrole izpolnjevati predpisane pogoje.
Površine v izmeri 1,01 ha predstavljajo neupravičene površine, kar v primerjavi s površino 4,82 ha, ki kot ugotovljena površina izpolnjuje predpisane pogoje, predstavlja 20,95%. Ker torej ugotovljene nepravilnosti znašajo več kot 20%, je tožena stranka v nadaljevanju pravilno uporabila določbo 58. člena Uredbe 1122/2009/ES.
Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu člen 7, 7/2, 16, 16/1.
neposredna plačila v kmetijstvu - nepravilni GERK - zbirna vloga - upravičene površine za vlaganje zahtevkov - dejanska raba GERK-a
V izbirni vlogi prijavljena zemljišča morajo izpolnjevati prijavljeno dejansko rabo v času vloženih zahtevkov za izplačilo plačilnih pravic (obdelana morajo biti skladno z zahtevami za posamezno vrsto rabe ves čas vegetacije), torej tudi v času izvedbe kontrole. Izjema je le uporaba za nekmetijsko rabo, ki ni daljša od 30 dni (drugi odstavek 7. člena Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu, Uredbe EKO-0).
Relevantna je dejanska raba GERK-a, ki mora ustrezati prijavljeni dejanski rabi v času oprave kontrole.
inšpekcijski postopek - ukrep fitosanitarnega inšpektorja - stroški postopka
Izpodbijana odločba je izdana na podlagi prvega odstavka 51. člena ZFfS-1, po katerem je stroške analiz vzorcev rastlin, rastlinskih proizvodov, tal, škropilnih mešanic, FFS in drugih potrebnih vzorcev pri inšpekcijskem nadzoru uporabe FFS v skladu s tem zakonom dolžan plačati lastnik, zakupnik ali drug uporabnik zemljišča oziroma uporabnik FFS za poklicno rabo ali nepoklicni uporabnik FFS, če se ugotovi prepovedana ali nepravilna uporaba FFS.
nepovratna sredstva - program razvoja podeželja - ukrep obnova in razvoj vasi - zahteva za izplačilo sredstev - kršitev pravil o javnem naročanju
Sklicevanje na posamezno blagovno znamko v javnem razpisu predstavlja izjemo, če drugače ni mogoče opisati predmeta javnega naročila. To pomeni, da je v vsakem konkretnem primeru potrebno tehtati, ali je mogoče oblikovati tehnično specifikacijo ali ne. Šele če to ni možno, se lahko navede blagovna znanka, pri čemer pa mora biti dodano „ali enakovredno“. Nadomestitev navedenega tehtanja pri vsakem konkretnem primeru posebej s splošno določbo v javnem razpisu, da lahko ponudniki ponudijo tudi opremo in materiale drugih proizvajalcev, zato ne zadosti namenu, kot izhaja iz določbe devetega odstavka 37. člena ZJN-2.
ZKme-1 člen 5, 5/2, 143, 144, 144/7, 166. ZEN člen 19, 19/7. Pravilnik o Registru kmetijskih gospodarstev člen 27, 27/1.
kmetijsko zemljišče - vpis zemljišča v evidenco GERK - pogoji za vpis - meja parcele - soglasje lastnika
Organ je pri obravnavi tožnikovega zahtevka smel uporabiti katastrske podatke. Iz vrisa tožnikovega GERK – a (tudi na ortofoto posnetek) pa je ugotovil, da je del zahtevane površine na parceli 2411, za katero tožnik, glede na materialno določbo, ki jo je v postopku organ uporabil (drugi odstavek 5. člena ZKme-1), ni predložil soglasja lastnika, torej ni izkazal, da ima pravico do uporabe tega zemljišča. S svojo odločitvijo organ ni posegel v lastninsko pravico tožnika na njegovi parceli 2410, niti odločitev organa ne pomeni, da tožnik dejansko uporablja parcelo 2411, oziroma da njegova dejanska uporaba presega mejno črto med parcelama 2410 in 2411. Kolikor tožnik meni, da potek meje med parcelama ne izkazuje resničnega lastninskega stanja, bo moral za to (ureditev spornega mejnega stanja) sprožiti ustrezne civilnopravne postopke oziroma postopek ureditve (določitve) meje. Na tožniku je dokazno breme v zvezi z njegovo trditvijo, kolikor meni, da je meja med parcelama ravna (iz naslova napake v katastru ali druge stvarnopravne podlage).
Ni prišlo do pomanjkanja vode v namakalnem sistemu, zaradi česar namakanje ne bi bilo mogoče, temveč je vzrok v samem hidromelioracijskem sistemu, kar pa ne predstavlja zakonskega dejanskega stanja petega odstavka 40. člena ZOPNN. Gre za takšno napako v tem namakalnem sistemu oziroma nepravilno ravnanje vseh uporabnikov sistema, pri čemer so tožnikove parcele v tem sistemu kot zadnje „najšibkejši člen“, da nedelovanje namakalnega sistema ni mogoče pripisati pomanjkanju vode v njem, kar pa je pogoj za ugoditev vloženemu zahtevku glede spornih GERK-ov.
Namen ZOPNN je dodelitev pomoči prizadetim zaradi naravnih nesreč samih, da se jim omogoči nadaljnje izvajanje dejavnosti in ne zaradi tehničnih napak v namakalnem sistemu.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 8, 8/3.
plačilne pravice - upravičene površine - iz GERK izključene površine - rekreacijske površine - hipodrom
Hipodrome Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev uvršča med rekreacijske površine, ki jih v celoti izključuje iz GERK. Izjema pri rekreacijskih površinah velja le za smučišča, če se na njih izvaja kmetijska dejavnost. Glede na jasno določbo te izjeme ni mogoče širiti tudi na hipodrome, zato niso relevantne tožnikove navedbe, da navedene površine kosi, gnoji, ureja ter uporablja za krmo živali.
Uredba Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. november 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vin člen 57, 58.
Tožniku ni mogoče očitati nepravilnosti oziroma čezmerne prijave, saj ne gre za prijavo neobdelanega ali tujega zemljišča, ampak za navajanje druge številke GERK-a, do česar pa ni prišlo iz razlogov na strani tožnika, ampak zaradi naknadne spremembe številke GERK-a v postopku komasacije. Iz tega pa sledi, da tudi razlogov za zavrnitev zahtevanih plačilnih pravic po 57. členu Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 ni.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - kršitev obveznosti - upravičeni stroški
Tožeča stranka je s predloženimi računi ustvarila lažne pogoje, potrebne za pridobitev zahtevanih izplačil. Zato je upravni organ utemeljeno zavrnil zahtevek za izplačilo sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev.
pomoč za odpravo posledic škode v kmetijstvu po naravnih nesrečah - suša - poškodovano območje - zavrnitev zahtevka
Vsi podatki o poškodovanih območjih in kulturah so se obdelovali in vnašali v aplikacijo AJDA, ki je predstavljala osnovo tožene stranke za izračun in odločanje o pravici do denarnih sredstev za povračilo škode. Ker pa spornega sadovnjaka ni bilo v aplikaciji, tožena stranka na podlagi dejanskega stanja, na katerega sama, ko je odločala o upravičenosti do povračila škode, ni imela vpliva, tudi ni mogla o škodi na tem sadovnjaku odločiti. To pomeni, da tožena stranka ni ugotavljala dejanskega stanja, ker to temelji na predloženih listinah oziroma vnosu poškodovanih območij in njihovem obsegu v aplikacijo AJDA.
ZKZ člen 3č, 7, 107. Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji člen 4, 4,/4.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nenamenska raba kmetijskih zemljišč - postavitev šotorišča
V skladu s 34. členom Odloka OPN Bovec in 3.č členom ZKZ je na območju kmetijskih zemljišč in gozdov dovoljena samo dejavnost kmetijstva in gozdarstva ter postavitev enostavnih in manj zahtevnih objektov za potrebe kmetijstva. ZKZ namreč določa zelo stroge omejitve načrtovanja v prostorskih aktih brez spremembe namenske rabe kmetijskih zemljišč, med katerimi so tudi vsi pomožni kmetijski objekti (2. alinea četrtega odstavka tega člena). To pomeni, da so tudi po vseh prostorskih aktih na teh zemljiščih možne postavitve samo pomožnih kmetijskih objektov (enostavni in manj zahtevni objekti po lokacijski informaciji), kar pa postavljeno šotorišče ni.
ZKme-1 člen 57, 57/4, 57/5. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 člen 89, 89/4. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije v letih 2011- 2013 člen 122, 122/4, 122/7, 127a, 127e/3. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
nepovratna sredstva - vračilo sredstev - kršitev obveznosti poročanja - tožbena novota - višja sila
V zadevi ni sporno, da je tožnica, ki do 31. marca 2015 ni oddala poročila glede doseganja ciljev naložbe za leto 2014, tudi po tem, ko ji je bil 30. 4. 2015 vročen poziv Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, naj poročilo predloži v 8 dneh, z opozorilom na posledico, ki sicer sledi, tega v danem roku (ki se je iztekel 8. 5. 2015) ni storila. Kot sama navaja, je poročilo oddala šele 31. 7. 2015. Zato ji je bilo na podlagi tretjega odstavka 127a. člena Uredbe PRP utemeljeno naloženo, da vrne pet odstotkov prejetih sredstev. Ugovori tožnice, da je kljub zamudi izpolnila svojo obveznost in da z zamudo pri dostavi zahtevanega poročila nikomur ni povzročila nikakršne škode, do drugačne odločitve v zadevi ne morejo pripeljati.
Tožnica je v pritožbi zoper izpodbijano odločbo navedla zgolj to, da zaradi težav z informacijskim sistemom ni bila v stanju poročati v rokih, navedenih v odločbi, ne da bi za to predložila oziroma sploh sploh ponudila kakršenkoli dokaz, kot to zahteva Uredba PRP. To pa nadalje pomeni, da šele v tožbi podane navedbe, s katerimi tožnica konkretizira ta svoj ugovor, in v zvezi z njimi prav tako šele v tožbi prvič predlagani dokazi, pomenijo nedopustne novote, ki jih sodišče pri odločanju ne more upoštevati, saj tožnica ni obrazložila, zakaj teh dejstev in dokazov ni mogla navesti že v upravnem postopku.