Izvedbena uredba Komisije(EU) št. 385/2012 z dne 30. aprila 2012 o obliki poročila s kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za določanje dohodkov in analizo gospodarskega delovanja kmetijskih gospodarstev. Uredba Komisije(ES) št. 868/2008 z dne 3. septembra 2008 o obliki poročila s kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za določanje dohodkov in analizo gospodarskega delovanja kmetijskih gospodarstev.
status kmeta - pogoji za pridobitev statusa kmeta - kmetijska dejavnost - odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči
Iz izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 385/2012 z dne 30. 4. 2012 o obliki poročila s kmetijskega gospodarstva in Uredbe komisije (ES) št. 868/2008 z dne 3. 9. 2008 o obliki poročila s kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za določanje dohodkov in analizo gospodarskega delovanja kmetijskih gospodarstev, ki določa pravila o zbiranju računovodskih podatkov, izhaja, da morajo biti podatki, podani v poročilu kmetijskega gospodarstva, vzeti iz poslovnih knjig, kjer so vpisi sistematični in redni skozi vse obračunsko leto. Organ bi torej podatek, dohodek, katerega višine B.B. ni zatrjeval v smislu dejansko doseženega na kmetiji, lahko tudi preveril v poslovnih knjigah B.B. kmetijskega gospodarstva, glede na nasprotni dokaz.
Stališče drugostopnega organa, da je potrebno za pridelke šteti pridelke, ki so dejansko pridelani na kmetiji, in ne tiste, ki bi glede na kmetovalno površino in pogoje kmetovanja po ekspertni presoji lahko bili pridelani, je sicer na splošni ravni pravilno, vendar pa bi se ob tako visoki razliki med podatkoma organ moral določno opredeliti, katerega od podatkov iz izvedeniškega mnenja izvedenka ni pravilno uporabila, torej ali je bila to cena oz. višina prihodka. S tem, ko je ostal nepresojen dokaz, s katerim je tožnik izpodbijal s strani organa ugotovljeno dejansko stanje, je organ ne samo odločil na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, pač pa tudi kršil pravila postopka.
program razvoja podeželja - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - prevzem kmetije - pritožbena novota - popravek notarske listine - skrajšani ugotovitveni postopek
Kot prevzem kmetije za namen izvedbe razpisa se upošteva prevzem kmetije z vsemi pripadajočimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, vključno z gospodarskimi poslopji in stroji, ki so namenjeni opravljanju kmetijskega in gozdarske dejavnosti in so v lasti ali solasti prenosnika.
Ni bila dolžnost upravnega organa, da tožnika na podlagi popolne vloge, ki jo je vložil na javni razpis, pritegne v postopek odločanja. Odločitve v zvezi z javnimi razpisi se po ustavljeni upravnosodni praksi praviloma sprejemajo v skrajšanem postopku, glede na to, da se vsa dejstva in okoliščine v zvezi z javnimi razpisi ugotavljajo na podlagi listinskih dokazil (138. in 144. člen ZUP).
ZKme-1 člen 17, 17/5, 37a. Uredba Komisije (ES) št. 555/2008 z dne 27. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 o skupni ureditvi trga za vino glede podpornih programov, trgovine s tretjimi državami in obsega vinogradniških površin ter o izvajanju nadzora v vinskem sektorju člen 97.
nepovratna sredstva - podpora za promocijo vina - vračilo sredstev - upravičeni stroški - neposredna uporabljivost uredbe EU
Z izpodbijano odločbo, ki tožniku odvzema pridobljene pravice, upravni organ ni posegel (to je odpravil, razveljavil ali spremenil) v pred tem izdane pravnomočne odločbe, ki tožniku priznavajo pravico do povračila upravičenih stroškov promocij. S tem, ko je pred tem izdane odločbe pustil v veljavi, je organ ravnal v nasprotju z načelom pravne varnosti (2. člen Ustave RS), ki med drugim varuje tudi posege v pridobljene pravice. Z naložitvijo obveznosti vračila prejetih sredstev je posegel v ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS), kršil pa je tudi določbo 158. člena Ustave RS.
Da je neupravičeno izplačana sredstva treba vrniti, določa 97. člen Uredbe št. 555/2008. Gre za določbo, ki po presoji sodišča to obveznost določa na načelni ravni in ni neposredno uporabljiva. Natančneje opredeljuje primere, v katerih je upravičenec sredstva za posamezen ukrep kmetijske politike dolžan vrniti. Ne določba 97. člena Uredbe št. 555/2008 ne določba petega odstavka 17. člena ZKme-1, pa ne določata postopkovnih pravil za vračilo neupravičeno pridobljenih ali nenamensko porabljenih sredstev.
Tožena stranka je določbo 37a. člena ZKme-1 razlagala v nasprotju z določbo 158. člena Ustave RS, po kateri se lahko v pravnomočna pravna razmerja posega le po postopkih, določenih z zakonom. V primeru, kakršen je obravnavani, ko je bila pravica do sredstev za ukrep kmetijske politike priznana s pravnomočno odločbo, izdano v upravnem postopku, evropski predpisi pa ne določajo podrobnejših postopkovnih pravil glede vračila neupravičeno izplačanih sredstev (načelo procesne avtonomije držav članic EU), bi lahko organ zahteval vračilo sredstev iz razlogov po petem odstavku 17. člena ZKme-1 le v okviru katerega od obstoječih postopkov izrednih pravnih sredstev po ZUP ali po ZKme-1, ki po slovenski zakonodaji omogočajo poseg v pravnomočne odločbe.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010 do 2013 člen 33.
javni razpis - neposredna plačila v kmetijstvu - merila za dodelitev sredstev - izračun povprečja dejavnosti
Za izračun povprečja dejavnosti je treba upoštevati vseh 12 podjetij, ki so dejansko delovala v dejavnosti 10.890.
Vlaganje v novo opremo ne pomeni samo po sebi uvajanja tehnoloških rešitev, ki omogočajo uvedbo novega proizvoda. Iz delov tožnikove prijavne vloge, na katere se ta sklicuje, ni najti predstavitve novega proizvoda, kar bi tožniku prineslo najvišje število točk.
parcelacija - podlaga za začetek parcelacije - mejni ugotovitveni postopek - izvedba sprememb v zemljiško-katastrskem operatu
Izpodbijana odloča je nezakonita, saj spisne listine postopanja v skladu z določbami ZZKat ne izkazujejo. Ker ni izkazana zahteva lastnika za parcelacijo (niti sklep sodišča ali odločba pristojnega občinskega upravnega organa), je kršena določba drugega odstavka 26. člena ZZKat. Ker ni izkazan zapisnik o mejnem ugotovitvenem postopku o opravljeni parcelaciji in ugotovitvi ter zamejničenju s parcelacijo zajetih in novonastalih parcel, pa sta kršeni določbi prvega in drugega odstavka 27. člena ZZKat.
Če je geodetski organ menil, da zaradi odmere ceste, ker gre za meje parcel v splošni rabi, lahko vodi postopek drugače, kot je določeno v splošnih določbah ZZKat, na katere se izpodbijana odločba opira, bi se v odločbi na ustrezne (specialne) določbe ZZKat oziroma predpisov za njegovo izvedbo moral jasno opreti in obrazložiti, zakaj ter kako je na njihovi podlagi vodil postopek.
Uredba Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike člen 33. ZKme-1 člen 57. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za odboje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 člen 106.
Iz ugotovitev tožene stranke ob kontrolnem pregledu in listin upravnega spisa izhaja, da tožeča stranka dejavnosti ni opravljala v naprej določenem času. Navedeno po presoji sodišča predstavlja bistveno spremembo, ki je vplivala na naravo naložbe, zato je tožena stranka, upoštevaje 33. člen Uredbe 1290/2005/ES in 57. člen ZKme-1 utemeljeno izdala odločbo, s katero je zahtevala vračilo že dodeljenih sredstev z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev.
Uredba o ukrepih prve, tretje in četrte osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 člen 36, 36/1, 36/1-7, 115, 115/2. ZUP člen 8, 8/1, 67, 67/2, 68, 207. ZKme-1 člen 34, 34/4, 51.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - javni razpis - upravičenost razpolaganja z nepremičnino - načelo materialne resnice - ugotavljanje dejstev - nepopolna vloga
Po 7. točki prvega odstavka 36. člena Uredbe o ukrepih prve, tretje in četrte osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 mora vlagatelj, ki je solastnik nepremičnine, ki je predmet naložbe, da izpolnjuje pogoj glede lastništva, predložiti notarsko overjeno soglasje solastnikov za izvedbo naložbe. To določbo povzema tudi javni razpis. Iz vsebine javnega razpisa jasno izhaja, da morajo biti tam navedeni pogoji izpolnjeni ob vložitvi vloge. V citirani določbi 7. točke prvega odstavka 36. člena navedene Uredbe sicer čas, ko mora pogoj glede lastništva biti izpolnjen, ni določen, vendar je tudi po mnenju sodišča mogoče določbo razlagati le v pomenu, kot sta jo razlagala upravna organa, da namreč gre za vstopni pogoj, ki se nanaša na vlagatelja, in sicer na njegovo upravičenost razpolaganja z nepremičnino, ki je predmet naložbe, in ki mora biti izkazana (že) za čas, ko vlagatelj vlaga vlogo. Upravičenost razpolaganja za čas, ko vlagatelj vlaga vlogo, solastnik izkaže z dokazilom, iz katerega izhaja, da je lastnik solastninskega deleža na nepremičnini, in s tedaj podano pisno izjavo solastnika o soglasju z naložbo na nepremičnini (notarsko overjeno). Do take razlage vodi uporaba teleološke metode, uporaba logične metode pa razlago v tem pomenu potrdi kot vsebinsko prepričljivo.
Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27.1. 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 4, 4/8.
program razvoja podeželja - nepovratna sredstva - stroški za pripravo vloge - pogoji za izplačilo sredstev - lažni pogoji
Tožeča stranka je s priglasitvijo (previsokih) stroškov za pripravo vloge s poslovnim načrtom izkazala namen priti do izplačila splošnih stroškov v maksimalno možni višini. S tem je poskušala priti do koristi, ki ni skladna s ciljem sheme podpore Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 člen 81. ZKme-1 člen 56.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - ukrep obnova in razvoj vasi - upravičeni stroški
Pri vsebinskem pregledu zahtevka je tožena stranka pravilno ugotovila, da upravičene stroške predstavljajo zneski oziroma vrednost prve in druge situacije, to je 40.806,57 EUR (9.428,88 in 31.377,69 EUR). Tretje gradbene situacije tožena stranka ni priznala kot upravičeni strošek, ker ni bila potrjena s strani pooblaščenega nadzornega organa in tožeče stranke, razen tega pa je bila izdana dne 17. 10. 2013, ko so dela na zaključevanju naložbe že potekale z novim izvajalcem, s katerim je tožeča stranka sklenila „in house“ pogodbo, ne da bi s to spremembo soglašala tožena stranka. Na odločitev o tem, da se gradbena situacija ne upošteva kot upravičeni strošek, ne morejo vplivati tožbene navedbe, s katerimi tožeča stranka opisuje težave, ki jih je imela z izvajalcem.
ZKme-1 člen 54, 56, 56/4. ZUS-1 člen 22, 59, 63. ZUP člen 214. ZPP člen 199. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (2011) člen 98, 98/7, 102, 102/2, 107. Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 47. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 1 - 5, 24 - 29, 30, 30/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - vračilo sredstev - administrativno preverjanje ustreznosti zahtevka - napačna prijava - neresnični podatki - stranski intervenient - pravni interes
Tožnik priznava, da projekt ni bil zaključen in tudi ne zanika neskladja med poročilom o opravljenem delu ter dejanskim stanjem, ugotovljenim pri kontroli na kraju samem. Že iz tega razloga je upravni organ moral zaključiti, da tožnik svojih obveznosti ni izpolnil glede na izdane odločbe o NIP ter da je namerno vložil prijavo za izplačilo z neresničnimi podatki. Izkazana dobava zadostnega števila dreves za drugačen zaključek tako ne zadošča, saj je bila sprejeta obveznost ''nasad stare sadne sorte'', kar nedvomno vključuje tudi posaditev sadik ustreznih dreves in ne zgolj dobava le-teh.
Tožnik je podal predlog za stransko invervencijo in predlagal, da mu sodišče ugodi in seznani družbo A. d.o.o. s postopkom ter jo pozove, da vstopi v postopek na strani tožnika. Menil je namreč, da bo odločitev vplivala na to družbo kot upravičenca do denarnih sredstev in izvajalca projekta. Sodišče ocenjuje, da predlog ni utemeljen. Tožnik je namreč tisti, ki je vložil zahtevek za izplačilo sredstev, njemu so bila sredstva tudi dana in z izpodbijano odločbo je bilo naloženo tožniku, da jih mora vrniti (ne pa izvajalcu projekta družbi A.).
URS člen 2, 33, 158. ZKme-1 člen 17, 17/5, 18, 37a. Uredba o ureditvi trga z vinom člen 33a.
nepovratna sredstva - vračilo prejetih sredstev - podpora za promocijo vin - pridobljene pravice - pravna varnost - pravica do zasebne lastnine - poseg v pravnomočno odločbo
Z izpodbijano odločbo, ki tožniku odvzema pridobljene pravice, upravni organ ni posegel (to je odpravil, razveljavil ali spremenil) v pred tem izdane pravnomočnih odločb, ki tožniku priznavajo pravico do povračila upravičenih stroškov promocij. S tem, ko je pred tem izdane odločbe pustil nespremenjene v veljavi, je organ ravnal v nasprotju z načelom pravne varnosti (2. člen Ustave RS), ki med drugim varuje tudi posege v pridobljene pravice, z naložitvijo obveznosti vračila prejetih sredstev je posegel v ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS), z odločitvijo pa je kršil tudi določbo 158. člena Ustave RS, ki zaradi potrebe po pravni varnosti in stabilnosti pravnomočno urejenih razmerij določa, da je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom.
V primeru, kakršen je obravnavani, ko je bila pravica do sredstev za ukrep kmetijske politike priznana s pravnomočno odločbo, izdano v upravnem postopku, evropski predpisi pa ne določajo podrobnejših postopkovnih pravil glede vračila neupravičeno izplačanih sredstev (načelo procesne avtonomije držav članic EU), bi lahko organ zahteval vračilo sredstev iz razlogov po petem odstavku 17. člena ZKme-1 le v okviru katerega od obstoječih postopkov izrednih pravnih sredstev po ZUP ali po ZKme-1, ki po slovenski zakonodaji omogočajo poseg v pravnomočne odločbe.
Uredba Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. november 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina člen 23, 24, 70, 70/5, 75. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2012 člen 10, 14. Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode člen 103z. Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi Uredb(ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe(ES) št. 1782/2003 člen 24/2, 31. ZUP člen 9, 146, 146/3.
neposredna plačila v kmetijstvu - vračilo sredstev - načelo zaslišanja stranke - kršitev pravil upravnega postopka
Prvostopni organ je po opravljenih poizvedbah v svojih evidencah o ugotovljenih kršitvah navzkrižne skladnosti in ugotovitvi, da tožnik v roku ni oddal zbirne vloge, temveč z vložitvijo zamudil 16 dni, po uradni dolžnosti izdal izpodbijano odločbo, s katero je tožniku naložil vračilo dela že prejetih sredstev, ne da bi pred tem tožnika z navedeno ugotovitvijo in posledicami te ugotovitve seznanil in mu dal možnost, da se o tem izjavi. S tem je kršil načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP.
ZKme-1 člen 7, 143, 143/5. SPZ člen 43, 43/2. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2-7, 35, 39, 39/2.
GERK - izbris GERK-a iz evidence kmetijskih gospodarstev - pravica uporabe - druga pravna podlaga - priposestvovanje - lastninska tožba
Tožeči stranki nista zemljiškoknjižni lastnici spornega zemljišča. Tožeči stranki na poziv tožene stranke tudi nista predložili dokazila, s katerim bi izkazali pravico do uporabe zemljišča. Zatrjevanja tožeče stranke, da sta v skladu z drugim odstavkom 43. člena Stvarno pravnega zakonika (SPZ) kot dobroverna lastniška posestnika nepremičnine pridobila lastninsko pravico na sporni parceli ter vloženo tožbo v zvezi z lastninsko pravico tožeče stranke, pa ni mogoče šteti kot drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč, saj je, kakor tožeči stranki v tožbi tudi sami navajata, lastninska pravica predmet spora med zemljiškoknjižno lastnico in tožečima strankam. Glede na to, da zemljiškoknjižna lastnica tožeči stranki ni dala soglasja za uporabo spornega zemljišča, tožeča stranka ne izkazuje pravice do uporabe zemljišč, zato je odločitev upravnega organa prve stopnje pravilna.
Tožnik zmotno meni, da bi moral organ zavrniti vpis GERK za nosilca B.B., ker ta organu ni predložil zakupne pogodbe, temveč le izjavo o zakupu, ter da je zakupna pogodba, s katero on izkazuje pravico uporabe, sklenjena do konca leta 2017. To bi namreč pomenilo, da bi se organ spuščal v presojo veljavnosti sklenjenih zakupnih pogodb, kar pa ne sodi v njegovo pristojnost – ne samo glede na 34. člen Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev, temveč tudi glede na splošno stvarno pristojnost upravnih organov, ki odločajo o upravnih zadevah (2. člen ZUP).
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja člen 91, 91/1. ZUS-1 člen 20, 20/3.
nepovratna sredstva - vračilo sredstev - pogoji za vračilo sredstev - kršitev javnega razpisa - tožbena novota
Med strankama ni sporno, da je tožnik prejel sredstva za izgradnjo gozdnih prometnic (gozdnih vlak in cest) na gozdnih parcelah, kakor tudi, da je te gozdne parcele prodal predčasno A.A., torej pred potekom 5-letnega roka po izplačilu sredstev. Glede na določbe javnega razpisa in Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja ni mogoče priti do drugačnega zaključka kot, da je s tem tožnik kršil pravila JR in mora zato sredstva vrniti. Ker so bile gozdne vlake št. 21 zgrajene na navedenih parcelah, pomeni odtujitev oziroma prodaja teh istih parcel odtujitev naložbe. Na drugačno odločitev zato ne more vplivati tožnikov ugovor, da je namen naložbe ostal isti ter da s prodajo gozda ni z ničemer posegel v samo naložbo.
ZKme-1 člen 156. ZUP člen 138, 146, 210, 214. Uredba Komisije EU št. 65/2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 25, 29, 30, 30/1, 30/3, 30/4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnove in razvoja vasi - zahteva za izplačilo sredstev - znižanja in izključitve - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, zakaj tožena stranka ni izvedla predlaganih dokazov, s katerimi bi lahko tožeča stranka dokazala, da ni odgovorna za vključitev neupravičenega zneska (četrti odstavek 30. člena Uredbe Komisije EU št. 65/2011). Ni pa tudi navedla pravnih podlag, iz katerih izhaja odgovornost tožeče stranke za vključitev neupravičenega zneska. Pomanjkljivo obrazložena odločba pa pomeni takšno bistveno kršitev pravil postopka (člen 214 ZUP), zaradi katere je bilo potrebno izpodbijano odločbo odpraviti.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 8, 8/4.
neposredna plačila v kmetijstvu - upravičene površine - iz GERK izključene površine - letališče
Po predpisih EU ter po sodni praksi Sodišča Evropske unije je za ugotovitev upravičenih površin, ko se površine uporabljajo tako za kmetijske kot za nekmetijske dejavnosti, pomembno, da gre za kmetijska zemljišča, na katerih je lahko kmet dovolj samostojen pri njihovi uporabi. Navedene okoliščine mora organ v vsakem primeru preveriti.
ZKme-1 člen 57. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za odboje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 127b.
pomoč mladim prevzemnikom kmetij - izobraževanje za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije - rok za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije - vračilo sredstev
Tožnik je predpisano nacionalno poklicno kvalifikacijo pridobil po preteku roka 36 mesecev od izdaje odločbe o pravici do sredstev. Zato je pravilna odločitev Agencije, da mora vsa izplačana sredstva vrniti.
neposredna plačila v kmetijstvu - izplačilo sredstev - zahteva za izplačilo sredstev
V objektu, ki je predmet investicije, se je opravlja dejavnost, ki ni v skladu z ukrepom 311 oziroma z odločbo o pravici do sredstev. Zato je upravni organ na podlagi 56. člena ZKme-1 tožnikov zahtevek za izplačilo sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev, utemeljeno zavrnil.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 - 2013 člen 120, 120/1. Uredba sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 71, 71/1, 71/3.
javni razpis - program razvoja podeželja - pogoji za dodelitev nepovratnih sredstev - prevzem obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev - načelo supremacije prava skupnosti - načelo neposredne uporabnosti prava skupnosti
Tožena stranka je napačno izhajala zgolj iz jezikovne razlage besedila prvega odstavka 120. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 - 2013, kjer je izbor izvajalca oziroma dobavitelja res naveden kot eden primerov, ko naj bi vlagatelj sprejel obveznost na račun morebitnih dodeljenih sredstev. Po mnenju sodišča je treba izhajati iz tega, kaj je namen določila prvega odstavka 120. člena citirane uredbe. To določilo izrecno določa, da vlagatelj ne sme začeti z deli pred datumom začetka upravičenosti stroškov in to ni sporno. Nadalje je namen tega določila tudi v tem, da vlagatelj ne sme prevzeti obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev. To, ali je vlagatelj s tem, ko je izvajalca izbral pred začetkom datuma upravičenosti, že sprejel tudi obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev, pa je treba razlagati glede na okoliščine vsakega posameznega primera.
Izbor izvajalca pred začetkom datuma upravičenosti je treba upoštevati kot razlog za zavrnitev vloge v tistih primerih, ko tak izbor tudi dejansko pomeni prevzem obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev.
Utemeljen je očitek, da nacionalna uredba, na katerih temelji izpodbijana odločba, določa strožje pogoje kot pa Uredba Sveta (ES) številka 1698/2005 z dne 20. septembra 2005. Tretji odstavek 71. člena navedene Uredbe namreč, čeprav določa, da se pravila o upravičenosti določijo na nacionalni ravni, ne daje podlage za to, da bi se lahko na nacionalni ravni določili tudi strožji pogoji, kot so določeni v prvem odstavku 71. člena te uredbe. Glede na to, da je ta uredba v celoti zavezujoča in da se neposredno uporablja v vseh državah članicah, bi morala tožena stranka ob ugotovljenem neskladju nacionalnih predpisov z navedeno uredbo pri odločanju v obravnavani zadevi uporabiti relevantne določbe Uredbe Sveta (ES) 1698/2005.