sofinanciranje iz javnih sredstev - posodabljanje kmetijskih gospodarstev - nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - dokazilo o plačilu stroškov
V javnem razpisu je pod točko IV/4 Obveznosti, ki jih mora upravičenec izpolnjevati ob vlaganju zahtevka, (2) Dokazila, ki jih je potrebno priložiti zahtevku, izrecno navedeno, kaj šteje za dokazilo o plačilu: da je to overjena kopija položnice oziroma blagajniškega prejemka ali originalno potrdilo banke o izvršenem plačilu. Enako je navedeno v obrazložitvi odločbe o pravici do sredstev z dne 23. 4. 2012. Tožnik nobenega takih dokazil ni priložil.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010 do 2013 člen 24.
neposredna plačila v kmetijstvu - GERK - namerna čezmerna prijava površin - upravičene površine kmetijskih zemljišč - nekmetijska raba
Ob tem ko ni sporno, da je bila za GERK 5254041 prijavljena površina z dejansko rabo trajni travnik 0,42 ha ter da se tudi sodišče strinja, da je bila za površino 0,35 ha pravilno ugotovljena nekmetijska raba, in da tožnik niti ne prereka ugotovitev o tem, da je prav za navedeni GERK podal izjavo o dejanskem stanju v naravi, ki pa je neskladna z dejanskim stanjem, ugotovljenim ob kontroli na kraju samem, je po presoji sodišča prvostopenjski organ tožnikovo nepravilno prijavo mogel obravnavati kot namerno čezmerno prijavo.
Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu člen 2, 2/2, 7.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilna pravica - zahtevek za izplačilo plačilnih pravic
Plačilna pravica je pravica do plačila na hektar upravičene površine, do katere je upravičeno kmetijsko gospodarstvo. Iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je tožnik v letu 2010 prijavil 32,72 ha njivskih površin (obrazec „D – prijava površin in kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino“), zahtevek za izplačilo pa je podal za 32,60 plačilnih pravic za njivske površine. To pomeni, da je tožnik upravičen do 32,60 plačilnih pravic za njivske površine, kot to utemeljeno zatrjuje v tožbi.
neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - pogoji javnega razpisa - predložitev dokazil - poziv na predložitev dokazil - kasneje sklenjena pogodba
Iz določbe javnega razpisa, ki je za odločitev v zadevi bistvena, jasno izhaja, da mora biti overjena pogodba o najemu, služnosti ali stavbni pravici predložena k vlogi na javni razpis. Med strankama pa ni spora o tem, da tožnica overjene pogodbe k svoji vlogi na javni razpis, ki jo je vložila dne 28. 1. 2013, ni priložila, temveč jo je predložila šele po pozivu na dopolnitev.
ZDen člen 22, 27. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-7, 34, 34/2, 35.
GERK - izbris GERK iz evidence kmetijskih gospodarstev - pravica uporabe - druga pravna podlaga - posest v denacionalizaciji vrnjenih nepremičnin
Roki iz 22. člena ZDen, v katerih je imel tožnik zakonito posest, so že potekli. Možnost dodelitve nadomestnih zemljišč denacionalizacijskim upravičencem (oziroma njihovim pravnim naslednikom), ki bi jih lastniki dobili v zamenjavo za sporne, ki se ni uresničila, pa tudi ni šteti za pravno podlago, ki bi tožnika upravičevala do uporabe spornega zemljišča. Sam navaja, da je bilo o vračilu parcele v denacionalizaciji odločeno v roku 17 let po uveljavitvi ZDen, kar pomeni potek obeh rokov iz člena 22 ZDen, tudi 5 - letnega od pravnomočnosti odločbe.
Tožnik z dejansko posestjo na parcelah ne more izkazati pravne podlage za uporabo le-teh v smislu 7. točke 2. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev. Upravni organ je zato pravilno odločil, da ker tožnik ni izkazal pravilnosti vpisanega podatka, se iz tožnikovega GERK-a izbriše predmetna parcela.
upravni spor - začasna odredba - državna pomoč - vračilo sredstev - težko popravljiva škoda
Glede na prevladujoč javni interes v postopkih dodelitve in odvzema državne pomoči, sodišče izvršitev odločbe odloži le izjemoma, to je, če tožeča stranka izkaže okoliščine, ki so močnejše od javne koristi in jih z drugimi ukrepi ni mogoče preprečiti.
dodelitev nepovratnih sredstev - odprava odločbe prve stopnje - v nasprotju s predpisi eu dodeljena sredstva
Prvostopenjski organ bi moral v svojem aktu navesti ime predpisa Unije z navedbo člena ter konkretno navesti, v čem je bila kršitev določenega člena poimensko določenega predpisa Unije. To pomeni, da bi moral navesti ime predpisa Unije ter člen tega predpisa, ki določa, da mora biti reklamni material za promocijo vina na trgih tretjih držav le v jeziku tiste države in ne tudi katere druge države. Če takega določila ni, potem tudi ni kršitve.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - zbornični prispevek - neplačilo prispevka - davčna izvršba - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo
Zbornični prispevek sicer res ni davek, glede na to, da je zbornica oseba javnega prava in da se zbornični prispevek odmeri z odločbo v upravnem postopku, pa je potrebno prispevek ne glede na to, da ne gre za davek, opredeliti kot javna sredstva.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 34. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-3.
GERK - upravni postopek - pritožba - po pooblaščencu vložena pritožba - zavrženje pritožbe
Ker je bila odločitev drugostopnega organa o zavrženju pritožbe napačna in bi moral organ pritožbo tožnice obravnavati po vsebini, se sodišče ne bo spuščalo v vsebinsko presojo pravilnosti odločitve, ki jo je sprejel prvostopni organ, zato se o ugovorih tožnice, ki se nanašajo na to odločitev, ne bo izrekalo, jih bo pa moral presoditi drugostopni organ, ko bo pritožbo obravnaval po vsebini.
ZKme-1 člen 89, 89/2. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 člen 51, 51/1, 101, 101/8. Uredba komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 23.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - razpisni pogoji - skupina proizvajalcev - pravna organiziranost skupine proizvajalcev
Registracija tožnika samega kot d.o.o. ne more izkazovati pravne subjektivitete širše kot le zanj. Sama predložena Pravila delovanja skupine proizvajalcev A. pa pravne subjektivitete tudi ne izkazujejo, saj ustanovitev pravne osebe zgolj na tak način po nobeni pravni podlagi ni predvidena. V javnem razpisu je bilo zahtevano, da je skupina proizvajalcev pravna oseba poljubne pravne narave. Tožnik ni izpolnjeval vstopnega pogoja upravičenega vlagatelja ob oddaji vloge na javni razpis, saj ni izkazal svoje pravne subjektivitete. Neizpolnjevanje vstopnega pogoja pa že samo zase zadostuje za zavrnitev vloge.
Uredba Komisije (ES) št. 800/1999 z dne 15. 4. 1999 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema uvoznih nadomestil za kmetijske proizvode člen 49, 49/2.
izvozno nadomestilo - izvozno nadomestilo za mlečne izdelke - zamudne obresti - datum odobritve nadomestila
Izvozno nadomestilo se odobri v postopku (upravnega) odločanja z odločbo, zoper katero je dovoljeno vložiti pravna sredstva, ki jih je v obravnavanem primeru tožeča stranka tudi uporabila in dosegla pravilno odločitev o svojem zahtevku. Z ozirom na postopek odločanja odobritve izvoznega nadomestila, po presoji sodišča prvostopenjskemu organu ni mogoče očitati kršitve drugega odstavka 49. člena Uredbe Komisije ES št. 800/1999, saj je bilo izvozno nadomestilo odobreno šele z odločbo z dne 13. 6. 2011. Iz tega razloga ni utemeljen niti očitek, da je nespoštovanje roka iz drugega odstavka 49. člena Uredbe Komisije (ES) kot posledica nepravilne odločitev upravnega organa, povzročilo dolžniško zamudo na strani prvostopenjskega organa.
neposredna plačila v kmetijstvu - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - poklicna kvalifikacija - rok za pridobitev izobrazbe - višja sila
Kot primeri višje sile oziroma/ali izredne okoliščine se lahko obravnavajo taki primeri oziroma okoliščine, ki so nepredvidljive, neobičajne in na katere upravičenec nedvomno ni imel vpliva. Izdelava doktorske naloge pa med take primere nedvomno ne sodi.
program razvoja podeželja - javni razpis - razpisni pogoji - zahteva za izplačilo sredstev - nepopolna vloga
Javni razpis je izrecno določal, da je k vlogi za izplačilo sredstev treba priložiti pravnomočno uporabno dovoljenje. Ker tega dovoljenja tožnik vlogi ni priložil, je bila njegova vloga nepopolna. Zato je odločitev organa, da vlogo zavrže, zakonita.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011 do 2013 člen 120, 120/3. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 6.
nepovratna sredstva - program razvoja podeželja - pogoji za odobritev sredstev - enostavni objekt - gradbeno dovoljenje
Hladilnica je prostor, v katerem je nameščena hladilna oprema, za gradnjo takšnega prostora pa je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Ker tožnik takšnega dovoljenja ni pridobil, njegova naložba ni v skladu s predpisanimi pogoji.
Že v upravnem postopku (in to ponavlja tudi v tožbi) je tožnik ugovarjal, in sicer, da v 2007 na GERK-PID B. ni bilo nekmetijskih površin, saj je bila vlaka zgrajena šele 2009, cesta in nadstrešnica pa šele v letu 2010, vendar pa se o tem organ ni konkretno izrekel, zaradi česar odločba v izpodbijanem delu ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, kar utemeljeno ugovarja tudi tožnik, in se je zato ne da preizkusiti.
sofinanciranje iz javnih sredstev - molk organa - rok za odločitev o pritožbi - tožba v upravnem sporu
Tožeča stranka je tožeči stranki poslala zahtevo za odločitev o pritožbi v skladu z drugim odstavkom 28. člena ZUS-1, tožena stranka pa niti v nadaljnjem sedemdnevnem roku in vse do vložitve tožbe v upravnem sporu o pritožbi ni odločila. Navedeno med strankama ni sporno, zato je po presoji sodišča tožeča stranka utemeljeno vložila tožbo v upravnem sporu zaradi molka organa druge stopnje.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010-2013 člen 10.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost - pogoji za pridobitev plačil - upravičene površine kmetijskih zemljišč
Tožeča stranka je zahtevala izplačilo za površine kmetijskih zemljišč, na katerih nima pravice uporabe. Zato je tožena stranka te površine GERK-ov pravilno opredelila kot čezmerno prijavljeno površino in zahtevek za izravnalno plačilo pomoči utemeljeno zavrnila. Za upravičenost do izravnalnih plačil je bistvena površina GERK-ov kmetijskega gospodarstva, vpisana v RKG, in ne površina zemljišč, ki jih tožeča stranka dejansko obdeluje.
ZKme-1 člen 54. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 člen 122, 122/3, 122/3-2.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - rok za vložitev zahteve - podaljšanje roka - sprememba obveznosti
Upravičenec lahko poda največ en utemeljen obrazložen zahtevek za spremembo obveznosti, ki se nanaša na podaljšanje roka za vlaganje zahtevkov za izplačilo sredstev.
ZUS-1 člen 31, 31/2, 35. ZUOPŽ člen 2, 3, 10. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
upravni spor - pristojno sodišče - zavrženje tožbe - naravne nesreče - žled - odprava posledic žleda - odprava posledic škode v gospodarstvu - gospodarstvo - kmetijstvo
V delu, v katerem se tožba nanaša na tožnike A.A., B.B. in C.C., zakonski pogoj iz 35. člena ZUS-1, da je za odločanje pristojno isto sodišče (to je Upravno sodišče v Ljubljani, pri katerem je bila tožba vložena), ni izpolnjen. Za odločanje o njihovi tožbi sta glede na njihovo stalno prebivališče pristojna zunanja oddelka sodišča v Novi Gorici in v Celju. Ker navedeni tožniki pomanjkljivosti, na katero so bili opozorjeni s pozivom, niso odpravili, je sodišče v skladu z opozorilom tožbo v delu, ki se nanaša na te tožnike, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo kot nesposobno za obravnavanje.
Po določbah 3. člena ZUOPŽ se ukrepi za odpravo posledic žleda nanašajo med drugim na odpravo posledic škode v gospodarstvu. Pojem gospodarstvo v ZUOPŽ ni posebej opredeljen. Opredelitve tega pojma tudi ni najti v določbah ZOPNN, na uporabo katerega sicer napotuje ZUOPŽ. Po vsebini pa med gospodarske dejavnosti nedvomno sodi tudi kmetijstvo. Zato imata tožnika prav, da je za gospodarstvo po ZUOPŽ treba šteti tudi kmetijsko dejavnost in da je zato tudi kmeta treba šteti za fizično osebo, ki opravlja dejavnost. Zakaj je toženka v konkretnem primeru oba tožnika štela zgolj za fizični osebi (in ne za fizični osebi, ki opravljata dejavnost), iz izpodbijanega sklepa ni razvidno in tudi iz listin, ki so v spisih, tega ni mogoče razbrati. To pa pomeni, da njune vloge ni bilo mogoče zavreči, ne da bi se ju pred tem pozvalo, da vlogo dopolnita z dokazili o zatrjevanem statusu in ne da bi se predložene listine pred odločitvijo presodile. Če pa niso bili ustrezni predloženi računi za gorivo, ki naj bi se po navedbah toženke v odgovoru na tožbo ne nanašali na tožnika kot izvajalca kmetijske dejavnosti, pa to ni razlog za zavrženje vloge in s tem za procesno odločitev, temveč se v tem primeru vloga presoja po vsebini in torej sprejme lahko le vsebinska odločitev.