komasacija - nova razdelitev zemljišč - dostop do zemljišč - služnost
Ugotovitev tožene stranke, da ne obstaja potreba za ustanovitev nove služnosti glede na novo razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada, je utemeljena. Kot izhaja iz upravnega spisa, imajo sporne parcele tri dostope, od katerih je ena pot, po kateri naj bi tožeči stranki dostopali s kombajni sicer daljša, to pa tudi po mnenju sodišča glede na pogostost uporabe ne odtehta bremena, ki bi ga predstavljala ustanovitev služnosti na služečem zemljišču.
Tožnici bi bilo treba dopustiti dokazovanje resničnosti njene trditve, da so zemljišča vodna zemljišča. Predvsem glede na dejstvo, da ob izdaji izpodbijane odločbe še ni bil vzpostavljen vodni kataster ter je bil podatek o dejanski rabi zemljišča kot vodnega zemljišča originalni podatek zemljiškega katastra.
Po 186. členu ZV-1 je določitev vodnih zemljišč obveznost ministrstva. Tožnici bi bilo treba dopustiti dokazovanje resničnosti njene trditve, da so zemljišča vodna zemljišča, predvsem glede na dejstvo, da ob izdaji izpodbijane odločbe še ni bil vzpostavljen vodni kataster ter je bil podatek o dejanski rabi zemljišča kot vodnega zemljišča originalni podatek zemljiškega katastra.
ZKGZ člen 10, 10/1, 10/1-1, 23, 23/1, 23/1-3, 23/1-8, 23/2. ZEN člen 4, 98. ZV-1 člen 11, 12, 186. ZUP člen 179.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - zbornični prispevek - zbornični prispevek pravnih oseb - odmera prispevka - podatki iz uradne evidence - javna listina - skrajšani ugotovitveni postopek - vodno zemljišče
Pravilno je izhodišče obeh organov, da se pri opredelitvi zemljišča upoštevajo podatki zemljiškega katastra. Podatki te uradne evidence imajo v skladu z ZUP značaj javne listine.
Izpodbijana odločba je bila izdana v skrajšanem ugotovitvenem postopku, zato je tožnica imela možnost ugovarjati uporabljenim podatkom šele v pritožbenem postopku. Pojasnila je, da gre pretežno za vodna zemljišča in opozorila na določbe ZV-1 o opredelitvi vodnih zemljišč in na ureditev njihovega vpisa v evidence. Tožnici bi bilo, glede na normativno ureditev vodnih zemljišč, treba dopustiti dokazovanje resničnosti njene trditve, da so zemljišča (določene parcele) vodna zemljišča.
Podatek o dejanski rabi zemljišča kot vodnega zemljišča je v zemljiškem katastru prevzet podatek in ga ni mogoče dokazovati zgolj z vpisom v zemljiškem katastru. Sodišče je pri preveritvi tožbenih ugovorov vpogledalo v register nepremičnin, ki je javna evidenca. Med podatki, ki se evidentirajo v tem registru, je tudi dejanska raba nepremičnine (98. člen ZEN). Sporne parcele, so po dejanski rabi vodene kot vodno zemljišče, kar bi lahko kazalo, da je bilo dejansko stanje v postopku odmere zborničnega prispevka napačno ugotovljeno.
Po 186. členu ZV-1 je določitev vodnih zemljišč obveznost ministrstva. Tožnici bi bilo treba dopustiti dokazovanje resničnosti njene trditve, da so zemljišča vodna zemljišča. Predvsem glede na dejstvo, da ob izdaji izpodbijane odločbe še ni bil vzpostavljen vodni kataster ter je bil podatek o dejanski rabi zemljišča kot vodnega zemljišča originalni podatek zemljiškega katastra.
Določba 14. člena ZENDMPE je nalagala spremembe dejanskih rab geodetskemu organu tudi po uradni dolžnosti.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 120, 120/1.
javni razpis - nepovratna sredstva - obnova in razvoj vasi - upravičeni stroški - datum nastanka upravičenih stroškov
Iz določb Uredbe PRP in javnega razpisa izhaja, da pred datumom začetka upravičenosti stroškov ni dopustno ravnanje vlagatelja, ki predstavlja izbiro izvajalca naložbe, za katere sofinanciranje vlagatelj kandidira. Ta določila so zelo jasna, kar pomeni, da ne dopuščajo razlage, kot jo navaja tožeča stranka, da je ponudnik oziroma izvajalec izbran šele, ko postane obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika pravnomočno.
Ob upoštevanju določb ZKGZ in Sklepa o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za leto 2012 ter ob tem, da je katastrski dohodek tožnika za obravnavano obdobje znašal 114,14 EUR, je ugotoviti, da je odločitev upravnih organov obeh stopenj pravilna in zakonita.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 52, 53, 53/1.
program razvoja podeželja - javni razpis - razpisni pogoji - promocija vina - skupina proizvajalcev - dokazilo o registraciji skupine proizvajalcev
Tožnik ob oddaji vloge na javni razpis ni izpolnjeval pogojev, določenih v 52. in prvem odstavku 53. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013, saj ni izkazal svoje pravne subjektivitete kot zavod. Tožnik bi moral pod Prilogo 2 razpisne dokumentacije priložiti dokazilo o registraciji skupine proizvajalcev pri pristojnem organu (npr. izpisek iz sodnega registra ali potrdilo pristojne upravne enote ali potrdilo o registraciji pri drugem pristojnem organu).
ukrep kmetijskega inšpektorja - podaljšanje roka za realizacijo inšpekcijske odločbe - nova vloga - sklep o izvršbi - izvršilni naslov - ugovor v izvršilnem postopku
O zahtevi tožnice za podaljšanje roka za realizacijo inšpekcijske odločbe je bilo pravnomočno odločeno z odločbo organa druge stopnje. Ni pravilno tožničino stališče, da navedena odločba drugostopenjskega organa ni pravnomočna iz razloga, ker je tožnica vložila novo zahtevo za podaljšanje tega roka. Prav tako se ne morejo upoštevati ugovori, da so nastopile nove okoliščine, zaradi katerih je dani rok prekratek.
Postopek izvršbe se začne na podlagi izvršljivega naslova, zato v postopku izvršbe ni več mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Tožnica bi ugovore, ki se nanašajo na inšpekcijsko odločbo lahko uveljavljala le v postopku s pravnimi sredstvi zoper navedeno odločbo. Ne more pa teh ugovorov več uveljavljati v postopku izvršbe. Predmet izvršilnega postopka je torej izključno izvršitev obveznosti, ki izhajajo iz upravne odločbe kot izvršilnega naslova, ne pa ponovna vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvirajo.
vročitev odločbe - odprema odločbe - izdaja odločbe - rok za vložitev pritožbe
Prvi odstavek 37. člena ZKme-1 predpisuje (le) fikcijo, kdaj šteti odločbo za vročeno, ne pa tudi fikcije, da je datum odpreme enak datumu izdaje odločbe. Kot datum odpreme je mogoče šteti datum, ki je kot tak (to je kot datum odpreme) tako označen na odločbi. Stranka zato ne more trpeti posledic, ki so nastale zaradi napačne razlage zakona s strani organa.
pomoč mladim prevzemnikom kmetij - dopolnilna odločba - predlog za izdajo dopolnilne odločbe - stroški prevzema kmetije
Tožnica se ne strinja z višino dodeljenih sredstev, vendar bi te ugovore, ki so v bistvu ugovori nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, morala uveljavljati v postopku z rednimi pravnimi sredstvi zoper odločbo o dodelitvi sredstev. Prav tako z dopolnilno odločbo ni mogoče naknadno dopolnjevati razlogov odločbe, s katero je bilo odločeno o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka in tožnica, razen z izrednim pravnim sredstvom, če so za njegovo uporabo izpolnjeni pogoji, ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero so ji bila na podlagi razpisa, priznana sredstva iz naslova pomoči mladim kmetom za prevzem kmetij v letu 2005.
pomoč mladim prevzemnikom kmetij - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - stroški prevzema kmetije
Sodba oziroma stališče Upravnega sodišča RS, izraženo v sodbi U 172/2005, in na podlagi tega izdana odločba upravnega organa, ki je za leto 2004 upoštevala izplačilo nujnega deleža kot strošek prevzema kmetije, ne more predstavljati obnovitvenega razloga na podlagi 1. točke 260. člena ZUP. Tudi sicer se sodišče strinja z ugotovitvijo obeh upravnih organov, da je bila odločba, katere obnova se predlaga, izdana na podlagi podatkov, ki jih je v tem postopku, na podlagi razpisa, predložila tožnica, tudi stroškov, ki se nanašajo na lastninski prevzem kmetije. Samo nestrinjanje s točkovanjem pa ne more predstavljati obnovitvenega razloga na podlagi določbe 1. točke 260. člena ZUP.
Javni razpis za ukrep 123: Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za gospodarske družbe, samostojne podjetnike, zadruge in zavode v letu 2010 točka 5.
program razvoja podeželja - dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom - javni razpis - razpisni pogoji
Po projektni dokumentaciji je predmet naložbe tudi montažna nadstrešnica v skupni površini 500 m², v vrednosti 177.600 EUR, kar terja izvedbo tehnološke situacije projekta z natančno lokacijo nadstrešnic in tehnično skico nadstrešnic. V Prilogi 1 razpisne dokumentacije je namreč zahtevano, da mora biti v primeru gradenj priložena projektna dokumentacija, ki jo sestavljajo dokumenti, iz katerih so razvidni: tloris in lokacija naložbe (številka parcele, tloris objekta z vrisano tehnološko situacijo pred in po naložbi) in tehnična rešitev z detajli predvidenih posegov. Iz projektne dokumentacije in vloge pa je razvidno, da je tožeča stranka za postavitev takšne nadstrešnice navedla le, da gre za mobilni objekt, kar pa tudi po presoji sodišča ne zadostuje razpisnimi pogojem.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 člen 115. ZUP člen 67.
program razvoja podeželja - ukrep obnove in razvoja vasi - pogoji so sofinanciranje - pravica do izvedbe posega na objektu - nepopolna vloga
Prijavitelj, ki ni lastnik predmeta podpore, mora izkazati upravičenje za izvedbo posegov na predmetu, to pa stori s predložitvijo pogodbe o najemu, služnosti ali stavbni pravici. To je materialni pogoj, ki mora biti izpolnjen ob oddaji vloge na javni razpis, brez katerega izvedba investicije ni mogoča.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 člen 90, 115, 115/2. ZKme-1 člen 57, 57/2, 57/4.
neposredna plačila v kmetijstvu - izplačilo sredstev - rok za vložitev zahteve - materialni rok
Rok za vložitev zahtevkov za izplačilo sredstev po svoji naravi oziroma vsebini materialni, prekluzivni rok, katerega zamuda ima za posledico izgubo pravice zahtevati določena upravičenja, v tem primeru, izplačilo sredstev, in ne procesni rok, kot to napačno meni tožnik. Tožnik bi moral svoj drugi zahtevek (glede na obveznosti vložitve zahtevkov v tekočem letu in predvideno dinamiko vložitve drugega zahtevka, ki izhaja iz odločbe o pravici do sredstev) vložiti do 31. 12. 2011, ne glede na to, ali je bil ta dan dela prost dan ali ne, ker se tak rok (materialni, prekluzivni rok) izteče na točno določen dan in se na ta način ne podaljša kot se procesni rok. Ker pa je bil rok za vložitev zahtevkov za izplačilo sredstev določen tudi v sami odločbi o pravici do sredstev, ki jo je tožnik nedvomno prejel in je pravnomočna, se tožnik tudi ne more sklicevati, da s tem ni bil seznanjen oziroma da tako ni bilo nikjer določeno.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-7.
GERK - izbris GERK iz evidence kmetijskih gospodarstev - pravica do uporabe zemljišča - služnost
Sporno med strankami je, ali je tožnica dokazala drugo pravno podlago, ki je močnejša od volje lastnika, da se njena GERK-a, ki sta vrisana na spornih parcelah, izbrišeta. Tožnica „druge pravne podlage“ ni izkazala. Nesporno v zemljiško knjigo služnost tožnice na navedenih parcelah ni bila nikoli vpisana, saj tožnica tega niti ne zatrjuje. Le vpis teh pravic v zemljiško knjigo bi lahko predstavljal ustrezno „drugo pravno podlago“, iz katere bi izhajala pravica do uporabe spornih zemljišč s strani tožnice. Kolikor tožnica meni, da je imela ob času nacionalizacije spornih zemljišč pravico služnosti na le-teh, bi morala s sprožitvijo ustreznega sodnega postopka dokazati obstoj služnosti. Obstoja deležnih pravic na spornih parcelah, vpis katerih v register tožnica zatrjuje in dokazuje v tem postopku, pa ni mogoče enačiti z vpisom služnosti v zemljiško knjigo.
nepovratna sredstva v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - rok za vložitev zahteve za izplačilo - zavrženje zahteve
Ker je tožnik zamudil rok za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev, ni pa odstopil od pravice do sredstev v skladu s 55. členom ZKme-1 za koledarsko leto neizpolnitve obveznosti in naslednje koledarsko leto, se izključi iz Ukrepa številka 122; Povečanje gospodarske vrednosti gozdov.
Tožena stranka rok, določen v odločbi za vložitev zahtevka, nepravilno obravnava kot materialni prekluzivni rok, s katerim potekom pravica do sredstev ugasne. Kot izhaja iz listin v upravnem spisu, tožnik ni vložil zahteve za podaljšanje roka po 54. členu ZKme-1, niti tega v tožbenih ugovorih ne zatrjuje, zato je moral upravni organ pri presoji pravočasnosti vloženega zahtevka upoštevati rok določen v odločbi.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 člen 13, 13/1, 13/1-6, 13/1-8. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 22. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 2.
javni razpis - program razvoja podeželja - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za dodelitev nepovratnih sredstev - prvi lastniški prevzem kmetije - čas prevzema kmetije
Glede pogoja v 8. točki prvega odstavka 13. člena Uredbe PRP sodišče ugotavlja, da njegovo izpolnjevanje ni v celoti v vplivni sferi prijavitelja na javni razpis, pač pa ima na to, ali bo prijavitelj uspel kandidirati na javnem razpisu, vpliv tudi trajanje zemljiškoknjižnega postopka (od vložitve predloga za vpis lastninske pravice na kmetiji v zemljiško knjigo do izdaje sklepa o vpisu) in dinamika objavljanja javnih razpisov za ukrep 112.
V primeru nasprotja med pravom EU in pravom države članice mora prevladati pravo EU. Kar pomeni, da je v obravnavni zadevi določbo 8. točke prvega odstavka 13. člena Uredbe PRP treba pri odločanju izključiti, ker nasprotuje ureditvi pogojev za podporo za ukrep 112 v Uredbi Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ter uresničitvi ciljev, določenih s to uredbo, ki je po določbi drugega odstavka 288. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije splošni pravni akt, ki je v celoti zavezujoč in ki se neposredno uporablja v državah članicah.
Uredba Komisije (ES) št. 1120/2009 z dne 29. oktobra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila iz naslova III Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 20. Pravilnik o dodelitvi plačilnih pravic iz nacionalne rezerve člen 3.
plačilne pravice iz nacionalne rezerve - pogoji za dodelitev plačilnih pravic - zakup pri tretji osebi
V postopku je bilo ugotovljeno, da prenesena zemljišča v referenčnem obdobju niso bila v zakupu pri tretji osebi, temveč so bila v lasti dedičev kot prodajalcev. Zato je odločitev upravnega organa, da predpisani pogoji za dodelitev plačilnih pravic niso izpolnjeni, pravilna in zakonita.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijska zemljišča - raba kmetijskih zemljišč - prepoved uporabe kmetijskih zemljišč za drug namen
Iz dejanskih ugotovitev obravnavane zadeve izhaja, da je tožnik na kmetijskih zemljiščih, katerih lastnik je, nasul gramoz in gramoz, pomešan z zemljino in kosi asfalta, na zemljiščih se nahajajo metrska drva, tam pa rastejo tudi gozdna drevesa različnih vrst. To pa pomeni, da tožnik spornih kmetijskih zemljišč ni uporabljal v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZKZ.