Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011 do 2013 člen 120, 120/3. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 6.
nepovratna sredstva - program razvoja podeželja - pogoji za odobritev sredstev - enostavni objekt - gradbeno dovoljenje
Hladilnica je prostor, v katerem je nameščena hladilna oprema, za gradnjo takšnega prostora pa je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Ker tožnik takšnega dovoljenja ni pridobil, njegova naložba ni v skladu s predpisanimi pogoji.
Že v upravnem postopku (in to ponavlja tudi v tožbi) je tožnik ugovarjal, in sicer, da v 2007 na GERK-PID B. ni bilo nekmetijskih površin, saj je bila vlaka zgrajena šele 2009, cesta in nadstrešnica pa šele v letu 2010, vendar pa se o tem organ ni konkretno izrekel, zaradi česar odločba v izpodbijanem delu ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, kar utemeljeno ugovarja tudi tožnik, in se je zato ne da preizkusiti.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010-2013 člen 10.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost - pogoji za pridobitev plačil - upravičene površine kmetijskih zemljišč
Tožeča stranka je zahtevala izplačilo za površine kmetijskih zemljišč, na katerih nima pravice uporabe. Zato je tožena stranka te površine GERK-ov pravilno opredelila kot čezmerno prijavljeno površino in zahtevek za izravnalno plačilo pomoči utemeljeno zavrnila. Za upravičenost do izravnalnih plačil je bistvena površina GERK-ov kmetijskega gospodarstva, vpisana v RKG, in ne površina zemljišč, ki jih tožeča stranka dejansko obdeluje.
sofinanciranje iz javnih sredstev - molk organa - rok za odločitev o pritožbi - tožba v upravnem sporu
Tožeča stranka je tožeči stranki poslala zahtevo za odločitev o pritožbi v skladu z drugim odstavkom 28. člena ZUS-1, tožena stranka pa niti v nadaljnjem sedemdnevnem roku in vse do vložitve tožbe v upravnem sporu o pritožbi ni odločila. Navedeno med strankama ni sporno, zato je po presoji sodišča tožeča stranka utemeljeno vložila tožbo v upravnem sporu zaradi molka organa druge stopnje.
ZKme-1 člen 54. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 člen 122, 122/3, 122/3-2.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - rok za vložitev zahteve - podaljšanje roka - sprememba obveznosti
Upravičenec lahko poda največ en utemeljen obrazložen zahtevek za spremembo obveznosti, ki se nanaša na podaljšanje roka za vlaganje zahtevkov za izplačilo sredstev.
ZUS-1 člen 31, 31/2, 35. ZUOPŽ člen 2, 3, 10. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
upravni spor - pristojno sodišče - zavrženje tožbe - naravne nesreče - žled - odprava posledic žleda - odprava posledic škode v gospodarstvu - gospodarstvo - kmetijstvo
V delu, v katerem se tožba nanaša na tožnike A.A., B.B. in C.C., zakonski pogoj iz 35. člena ZUS-1, da je za odločanje pristojno isto sodišče (to je Upravno sodišče v Ljubljani, pri katerem je bila tožba vložena), ni izpolnjen. Za odločanje o njihovi tožbi sta glede na njihovo stalno prebivališče pristojna zunanja oddelka sodišča v Novi Gorici in v Celju. Ker navedeni tožniki pomanjkljivosti, na katero so bili opozorjeni s pozivom, niso odpravili, je sodišče v skladu z opozorilom tožbo v delu, ki se nanaša na te tožnike, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo kot nesposobno za obravnavanje.
Po določbah 3. člena ZUOPŽ se ukrepi za odpravo posledic žleda nanašajo med drugim na odpravo posledic škode v gospodarstvu. Pojem gospodarstvo v ZUOPŽ ni posebej opredeljen. Opredelitve tega pojma tudi ni najti v določbah ZOPNN, na uporabo katerega sicer napotuje ZUOPŽ. Po vsebini pa med gospodarske dejavnosti nedvomno sodi tudi kmetijstvo. Zato imata tožnika prav, da je za gospodarstvo po ZUOPŽ treba šteti tudi kmetijsko dejavnost in da je zato tudi kmeta treba šteti za fizično osebo, ki opravlja dejavnost. Zakaj je toženka v konkretnem primeru oba tožnika štela zgolj za fizični osebi (in ne za fizični osebi, ki opravljata dejavnost), iz izpodbijanega sklepa ni razvidno in tudi iz listin, ki so v spisih, tega ni mogoče razbrati. To pa pomeni, da njune vloge ni bilo mogoče zavreči, ne da bi se ju pred tem pozvalo, da vlogo dopolnita z dokazili o zatrjevanem statusu in ne da bi se predložene listine pred odločitvijo presodile. Če pa niso bili ustrezni predloženi računi za gorivo, ki naj bi se po navedbah toženke v odgovoru na tožbo ne nanašali na tožnika kot izvajalca kmetijske dejavnosti, pa to ni razlog za zavrženje vloge in s tem za procesno odločitev, temveč se v tem primeru vloga presoja po vsebini in torej sprejme lahko le vsebinska odločitev.
komasacija - nova razdelitev zemljišč - dostop do zemljišč - služnost
Ugotovitev tožene stranke, da ne obstaja potreba za ustanovitev nove služnosti glede na novo razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada, je utemeljena. Kot izhaja iz upravnega spisa, imajo sporne parcele tri dostope, od katerih je ena pot, po kateri naj bi tožeči stranki dostopali s kombajni sicer daljša, to pa tudi po mnenju sodišča glede na pogostost uporabe ne odtehta bremena, ki bi ga predstavljala ustanovitev služnosti na služečem zemljišču.
ZKGZ člen 10, 10/1, 10/1-1, 23, 23/1, 23/1-3, 23/1-8, 23/2. ZEN člen 4, 98. ZV-1 člen 11, 12, 186. ZUP člen 179.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - zbornični prispevek - zbornični prispevek pravnih oseb - odmera prispevka - podatki iz uradne evidence - javna listina - skrajšani ugotovitveni postopek - vodno zemljišče
Pravilno je izhodišče obeh organov, da se pri opredelitvi zemljišča upoštevajo podatki zemljiškega katastra. Podatki te uradne evidence imajo v skladu z ZUP značaj javne listine.
Izpodbijana odločba je bila izdana v skrajšanem ugotovitvenem postopku, zato je tožnica imela možnost ugovarjati uporabljenim podatkom šele v pritožbenem postopku. Pojasnila je, da gre pretežno za vodna zemljišča in opozorila na določbe ZV-1 o opredelitvi vodnih zemljišč in na ureditev njihovega vpisa v evidence. Tožnici bi bilo, glede na normativno ureditev vodnih zemljišč, treba dopustiti dokazovanje resničnosti njene trditve, da so zemljišča (določene parcele) vodna zemljišča.
Podatek o dejanski rabi zemljišča kot vodnega zemljišča je v zemljiškem katastru prevzet podatek in ga ni mogoče dokazovati zgolj z vpisom v zemljiškem katastru. Sodišče je pri preveritvi tožbenih ugovorov vpogledalo v register nepremičnin, ki je javna evidenca. Med podatki, ki se evidentirajo v tem registru, je tudi dejanska raba nepremičnine (98. člen ZEN). Sporne parcele, so po dejanski rabi vodene kot vodno zemljišče, kar bi lahko kazalo, da je bilo dejansko stanje v postopku odmere zborničnega prispevka napačno ugotovljeno.
Tožnici bi bilo treba dopustiti dokazovanje resničnosti njene trditve, da so zemljišča vodna zemljišča. Predvsem glede na dejstvo, da ob izdaji izpodbijane odločbe še ni bil vzpostavljen vodni kataster ter je bil podatek o dejanski rabi zemljišča kot vodnega zemljišča originalni podatek zemljiškega katastra.
Po 186. členu ZV-1 je določitev vodnih zemljišč obveznost ministrstva. Tožnici bi bilo treba dopustiti dokazovanje resničnosti njene trditve, da so zemljišča vodna zemljišča, predvsem glede na dejstvo, da ob izdaji izpodbijane odločbe še ni bil vzpostavljen vodni kataster ter je bil podatek o dejanski rabi zemljišča kot vodnega zemljišča originalni podatek zemljiškega katastra.
Po 186. členu ZV-1 je določitev vodnih zemljišč obveznost ministrstva. Tožnici bi bilo treba dopustiti dokazovanje resničnosti njene trditve, da so zemljišča vodna zemljišča. Predvsem glede na dejstvo, da ob izdaji izpodbijane odločbe še ni bil vzpostavljen vodni kataster ter je bil podatek o dejanski rabi zemljišča kot vodnega zemljišča originalni podatek zemljiškega katastra.
Določba 14. člena ZENDMPE je nalagala spremembe dejanskih rab geodetskemu organu tudi po uradni dolžnosti.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 120, 120/1.
javni razpis - nepovratna sredstva - obnova in razvoj vasi - upravičeni stroški - datum nastanka upravičenih stroškov
Iz določb Uredbe PRP in javnega razpisa izhaja, da pred datumom začetka upravičenosti stroškov ni dopustno ravnanje vlagatelja, ki predstavlja izbiro izvajalca naložbe, za katere sofinanciranje vlagatelj kandidira. Ta določila so zelo jasna, kar pomeni, da ne dopuščajo razlage, kot jo navaja tožeča stranka, da je ponudnik oziroma izvajalec izbran šele, ko postane obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika pravnomočno.
Ob upoštevanju določb ZKGZ in Sklepa o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za leto 2012 ter ob tem, da je katastrski dohodek tožnika za obravnavano obdobje znašal 114,14 EUR, je ugotoviti, da je odločitev upravnih organov obeh stopenj pravilna in zakonita.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 52, 53, 53/1.
program razvoja podeželja - javni razpis - razpisni pogoji - promocija vina - skupina proizvajalcev - dokazilo o registraciji skupine proizvajalcev
Tožnik ob oddaji vloge na javni razpis ni izpolnjeval pogojev, določenih v 52. in prvem odstavku 53. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013, saj ni izkazal svoje pravne subjektivitete kot zavod. Tožnik bi moral pod Prilogo 2 razpisne dokumentacije priložiti dokazilo o registraciji skupine proizvajalcev pri pristojnem organu (npr. izpisek iz sodnega registra ali potrdilo pristojne upravne enote ali potrdilo o registraciji pri drugem pristojnem organu).
vročitev odločbe - odprema odločbe - izdaja odločbe - rok za vložitev pritožbe
Prvi odstavek 37. člena ZKme-1 predpisuje (le) fikcijo, kdaj šteti odločbo za vročeno, ne pa tudi fikcije, da je datum odpreme enak datumu izdaje odločbe. Kot datum odpreme je mogoče šteti datum, ki je kot tak (to je kot datum odpreme) tako označen na odločbi. Stranka zato ne more trpeti posledic, ki so nastale zaradi napačne razlage zakona s strani organa.
ukrep kmetijskega inšpektorja - podaljšanje roka za realizacijo inšpekcijske odločbe - nova vloga - sklep o izvršbi - izvršilni naslov - ugovor v izvršilnem postopku
O zahtevi tožnice za podaljšanje roka za realizacijo inšpekcijske odločbe je bilo pravnomočno odločeno z odločbo organa druge stopnje. Ni pravilno tožničino stališče, da navedena odločba drugostopenjskega organa ni pravnomočna iz razloga, ker je tožnica vložila novo zahtevo za podaljšanje tega roka. Prav tako se ne morejo upoštevati ugovori, da so nastopile nove okoliščine, zaradi katerih je dani rok prekratek.
Postopek izvršbe se začne na podlagi izvršljivega naslova, zato v postopku izvršbe ni več mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Tožnica bi ugovore, ki se nanašajo na inšpekcijsko odločbo lahko uveljavljala le v postopku s pravnimi sredstvi zoper navedeno odločbo. Ne more pa teh ugovorov več uveljavljati v postopku izvršbe. Predmet izvršilnega postopka je torej izključno izvršitev obveznosti, ki izhajajo iz upravne odločbe kot izvršilnega naslova, ne pa ponovna vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvirajo.
pomoč mladim prevzemnikom kmetij - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - stroški prevzema kmetije
Sodba oziroma stališče Upravnega sodišča RS, izraženo v sodbi U 172/2005, in na podlagi tega izdana odločba upravnega organa, ki je za leto 2004 upoštevala izplačilo nujnega deleža kot strošek prevzema kmetije, ne more predstavljati obnovitvenega razloga na podlagi 1. točke 260. člena ZUP. Tudi sicer se sodišče strinja z ugotovitvijo obeh upravnih organov, da je bila odločba, katere obnova se predlaga, izdana na podlagi podatkov, ki jih je v tem postopku, na podlagi razpisa, predložila tožnica, tudi stroškov, ki se nanašajo na lastninski prevzem kmetije. Samo nestrinjanje s točkovanjem pa ne more predstavljati obnovitvenega razloga na podlagi določbe 1. točke 260. člena ZUP.
pomoč mladim prevzemnikom kmetij - dopolnilna odločba - predlog za izdajo dopolnilne odločbe - stroški prevzema kmetije
Tožnica se ne strinja z višino dodeljenih sredstev, vendar bi te ugovore, ki so v bistvu ugovori nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, morala uveljavljati v postopku z rednimi pravnimi sredstvi zoper odločbo o dodelitvi sredstev. Prav tako z dopolnilno odločbo ni mogoče naknadno dopolnjevati razlogov odločbe, s katero je bilo odločeno o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka in tožnica, razen z izrednim pravnim sredstvom, če so za njegovo uporabo izpolnjeni pogoji, ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero so ji bila na podlagi razpisa, priznana sredstva iz naslova pomoči mladim kmetom za prevzem kmetij v letu 2005.
Javni razpis za ukrep 123: Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za gospodarske družbe, samostojne podjetnike, zadruge in zavode v letu 2010 točka 5.
program razvoja podeželja - dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom - javni razpis - razpisni pogoji
Po projektni dokumentaciji je predmet naložbe tudi montažna nadstrešnica v skupni površini 500 m², v vrednosti 177.600 EUR, kar terja izvedbo tehnološke situacije projekta z natančno lokacijo nadstrešnic in tehnično skico nadstrešnic. V Prilogi 1 razpisne dokumentacije je namreč zahtevano, da mora biti v primeru gradenj priložena projektna dokumentacija, ki jo sestavljajo dokumenti, iz katerih so razvidni: tloris in lokacija naložbe (številka parcele, tloris objekta z vrisano tehnološko situacijo pred in po naložbi) in tehnična rešitev z detajli predvidenih posegov. Iz projektne dokumentacije in vloge pa je razvidno, da je tožeča stranka za postavitev takšne nadstrešnice navedla le, da gre za mobilni objekt, kar pa tudi po presoji sodišča ne zadostuje razpisnimi pogojem.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 člen 115. ZUP člen 67.
program razvoja podeželja - ukrep obnove in razvoja vasi - pogoji so sofinanciranje - pravica do izvedbe posega na objektu - nepopolna vloga
Prijavitelj, ki ni lastnik predmeta podpore, mora izkazati upravičenje za izvedbo posegov na predmetu, to pa stori s predložitvijo pogodbe o najemu, služnosti ali stavbni pravici. To je materialni pogoj, ki mora biti izpolnjen ob oddaji vloge na javni razpis, brez katerega izvedba investicije ni mogoča.