Uredba Komisije (ES) št. 175/2006 z dne 31. januarja 2006 o določitvi uvoznih dajatev iz žita člen 31, 31/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - dodelitev nepovratnih sredstev - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Ker je bila odločba davčnega organa z dne 11. 8. 2008, na čigar ugotovitvah temelji izpodbijani sklep (v povezavi z drugostopno odločbo in sklepom), odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek prvostopnemu davčnemu organu, to pomeni, da je odpadla dejanska podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa in ga je že iz tega razloga treba odpraviti.
ZKme-1 člen 7. Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/7, 35. ZD člen 132, 145.
GERK - izbris GERK iz evidence kmetijskih gospodarstev - pravica do uporabe zemljišča - zemljišče v skupni lasti - soglasje skupnih lastnikov - umik soglasja
Zemljiškoknjižna lastnica zemljišč je pokojna, tožnik in prizadeta stranka pa sta njena zakonita dediča. V skladu z določbami ZD pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na dediče v trenutku njegove smrti. Do delitve zapuščine pa dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. Navedeno pomeni, da so kmetijska zemljišča v skupni lastnini, zato bi moral tožnik za njihovo uporabo pridobiti soglasje sodedinje. Že dano soglasje pa lahko vsak lastnik tudi umakne.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 člen 12, 12/1, 12/3, 12/4, 33, 33/7.
neposredna plačila v kmetijstvu - GERK - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - namerna kršitev
Upravni organ bi v predtisku moral pri vseh posameznih GERK-ih, pri katerih je bila ugotovljena neusklajena raba le-teh, le-to označiti. Neusklajenost rabe bi torej moral označiti pri vsakem posameznem GERK-u, pri katerem je bilo to ugotovljeno. Kar pa v predtisku za leto 2009, ki ga je prejel tožnik, ni bilo označeno. To pomeni, da sta upravna organa obeh stopenj nepravilno presodila, da je tožnik prejel predtisk z vsemi podatki. To pa bo imelo za posledico, da te nepravilnosti ne bodo mogle biti obravnavane kot namerna kršitev po določbi sedmega odstavka 33. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010 do 2013 člen 15, 15/12, 24, 24/3.
neposredna plačila v kmetijstvu - integrirano vinogradništvo - pogoji za pridobitev sredstev - povprečni nagib vinograda
Za odločitev je relevanten podatek o povprečnem nagibu vinograda, ki je naveden v registru kmetijskih gospodarstev. Zato tožeča stranka tega podatka ne more izpodbiti s predloženo odločbo upravne enote, ki je bila izdana ob vpisu sprememb v Register pridelovalcev grozdja in vina.
Uredba o ukrepih 1.,3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 13, 13/1, 13/1-6, 13/1-8. Uredba komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 13.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - program razvoja podeželja - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - prevzem celotne kmetije - vpis v zemljiško knjigo
Bistven v zvezi s točko 6 v povezavi z 8. točko 1. odstavka 13. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 je vpis v zemljiško knjigo (sklep) oziroma vložen predlog za vpis, ki se do odločitve organa realizira s sklepom o dovolitvi vpisa.
Tožnica ima prav, da se z razlago, ko se kot datum vpisa v zemljiško knjigo šteje datum učinkovanja vpisa, vzpostavlja neenakopravno obravnavanje vlagateljev v postopku dodeljevanja sredstev in nekaterim onemogoča dostop do teh sredstev v situaciji, ko se njihovi zemljiškoknjižni predlogi rešujejo daljši čas.
Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu člen 9. Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 člen 42.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - izdvojitev pravic v nacionalno rezervo
Prvostopenjski organ, ko je po uradni dolžnosti preverjal stanje izkoriščenosti plačilnih pravic, je bil dolžan, da plačilne pravice izdvoji v nacionalno rezervo, ne glede na to, da so bile pred tem z odločbo z dne 29. 1. 2012 te dodeljene tožnici. Namreč pogoji za izdvojitev v nacionalno rezervo so se stekli že pred odločbo z dne 29. 1. 2012 (relevantno je stanje 10. junija tekočega leta) in odločba z dne 29. 1. 2012, na katero se sklicuje tožnica, v obravnavani zadevi ni pravno relevantna.
Z uredbo o plačilih za kmetijsko okoljske ukrepe v letu 2008 ni bila posameznikom, ki so vključeni v programe SKOP, naložena nobena dodatna obveznost, ki ne bi obstajala že prej. Po navedeni spremembi upravičenci niso bili več dolžni uveljavljati plačil, dolžni pa so bili vložiti obvezne sestavine zbirne vloge glede na vrsto posameznega ukrepa.
ZUP člen 9. Uredba o izvedbi kmetijske politike za leto 2009 člen 33, 33/7. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 51, 51/1, 53, 53/1.
neposredna plačila v kmetijstvu - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - načelo zaslišanja stranke - namerna kršitev
Tožnik je na nekaterih GERK-ih rabo ustrezno uredil, kar bi lahko storil tudi pri spornih treh, kolikor bi se pravilno odzval na opozorilo, saj so bili tudi ti trije navedeni v predtisku. Odgovornost za pravilen vpis GERK-ov na površinah, ki so upravičene do plačil iz naslova ukrepov kmetijske politike, je na strani vlagatelja zahteve, zato se tožnik ne more sklicevati na upravno enoto.
Zahtevek za plačilne pravice je bil v celoti zavrnjen, ker predstavlja površina 2,66 ha več kot 0,5% ugotovljenih površin, kar je podlaga za zavrnitev zahtevka v skladu s sedmim odstavkom 33. člena Uredbe o izvedbi kmetijske politike za leto 2009. V zvezi z nepravilnostmi na površino za krmne površine pa je po ugotovljenih nepravilnostih na površini 3,21 ha prvostopenjski organ zmanjšal plačila za površino za dvakratno ugotovljeno razliko. Glede na v izpodbijani odločbi ugotovljeno dejansko stanje je prvostopni organ pri obeh zahtevkih uporabil pravilno materialno pravo, tako v ugoditvenem kot zavrnilnem delu.
Tožniku je bil zapisnik predložen v pregled in je nanj imel možnost podati pripombe, kar je tudi storil, zato se torej sklicevati, da mu možnosti podajanja pripomb ni bila dana, niti da mu ni bila dana možnost, da zapisnik natančno prouči, ne more.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 v letih 2010 - 2013 člen 24.
program razvoja podeželja - plačila za ukrep KOP - prijava površin - obtežba z živino
Prvostopenjska odločba je bila izdana na podlagi podatkov, ki jih je v vlogi navedel tožnik in obtežba za KOP izračunana tako, da se GVŽ goveda in drugih rejnih živali na ta dan deli z ugotovljenimi površinami KZU iz obrazca D. Prvostopenjski organ je tako na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagal, ugotovil, da obtežba na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu znaša 1,91 GVŽ/ha in torej presega predpisano mejno vrednost, ki znaša 1,9 GVŽ/ha, in tako na podlagi 24. člena Uredbe KOP, tožnikov zahtevek za uveljavljene podukrepe KOP pa pravilno v celoti zavrnil.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča
Prvostopenjski organ svoje odločitve ni sprejel na podlagi presoje, da tožničin poseg v nepremičnino pomeni gradnjo objekta, ki je neskladen s prostorskimi akti in gradbenimi predpisi in ga zato tožnica mora odstraniti, temveč zato, ker nasutje gramoza na kmetijskem zemljišču pomeni nedovoljeno uporabo takega zemljišča. Ob takem dejanskem stanju pa je na podlagi prve alinee točke B 107. člena ZKZ lahko odredil vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje.
ZUP člen 9. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 člen 12, 33, 33/7. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2009-2013 člen 9, 24. Uredba komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. april 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 82/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 53.
neposredna plačila v kmetijstvu - neskladje nad prijavljeno in ugotovljeno površino - načelo zaslišanja stranke - namerna kršitev
Kolikor je imel tožnik na predtisku navedene vse svoje GERK-e, bi bil le-te, glede na posredovano navodilo in opozorilo v predtisku, dolžan preveriti in rabo uskladiti. Namen predtiska je bil v tem, da nosilec kmetijskega gospodarstva preveri vse GERK-e, ki jih ima na predtisku označene.
Podlaga za zavrnitev tožnikovega zahtevka je bila ugotovitev, da se nepravilnosti, ki so bile pri tožniku ugotovljene na kraju samem, lahko opredelijo kot namerne v skladu s sedmim odstavkom 33. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009, ker je bil nosilec kmetijskega gospodarstva – tožnik na predtisku obveščen o neskladnosti dejanske rabe GERK-a glede na Evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, in podatkov ni uredil ali jih ni ustrezno uredil. Ugotovljeno je tudi bilo, da je površina z nepravilnostmi, ki so posledica namernih kršitev, v tožnikovem primeru 10 % oziroma nekaj več kot 2 ha ugotovljene površine, kar pomeni, da je bilo zahtevek potrebno v celoti zavrniti.
Tožnik se ne more sklicevati, da ni bil seznanjen s podatki, pridobljenimi iz evidence RKG-ja, saj gre za podatke, za katerih vnos je bil sam odgovoren, torej jih je poznal.
Prijavljena površina na obrazcu D je bila večja od ugotovljene na kraju samem, ker je tožnik prijavil tudi nekmetijske površine. Nepravilnost se je nanašala na površino 3,26 ha, vendar je bilo ugotovljeno, da se celotna površina, na kateri je bila ugotovljena nepravilnost, ne šteje za namerno, kot to opredeljuje sedmi odstavek 33. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009, temveč znaša taka namerna nepravilnost 2,66 ha. Ker pa predstavlja ta namerna nepravilnost več kot 0,5 % oziroma več kot 1 ha ugotovljenih površin, je organ pravilno zahtevek tožnika v celoti zavrnil.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 Priloga 1, 3. točka 3. odstavka.
neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijsko-okoljska plačila - predčasna prekinitev izvajanja ukrepov - višja sila
Okoliščino, da tožnik zakupne pogodbe ni sklenil tako, da bi si v skladu s predpisi zagotovil pravico uporabe GERK-ov, na katerih se je zavezal izvajati petletno obveznost, ves čas trajanja obveznosti, ko je odločal o odstopanju od izvajanja obveznosti, je prvostopenjski organ pravilno ocenil kot tako, ki odstopanja ne upravičuje. Do spremembe obsega kmetijskih zemljišč na tožnikovem KMG-ju ni prišlo neodvisno od upravičenca, temveč zaradi njegovega ne dovolj skrbnega ravnanja pri sklepanju pravnega posla. Zato tožnik z razlogom za odstopanje od obveznosti, ki ga je uveljavljal v vlogi, s katero je tak postopek začel, ni mogel biti uspešen.
Drug razlog, ki ga za uveljavljenje odstopanja tožnik uveljavljal v pritožbi - njegovo zdravstveno stanje in zdravstveno stanje njegove soproge – je drugostopenjski organ ocenil za okoliščine, ki za odločitev več ne morejo predstavljati odločilnega dejstva, ker jih je tožnik uveljavljal prepozno. Uveljavljanje novih razlogov za odstop od izvajanja obveznosti ne pomeni zgolj enega od dejstev v dejanskem stanu, na katerem je tožnik uveljavljal zahtevek za odstop od izvajanja obveznosti, temveč uveljavljanje drugačne dejanske podlage zahtevka. Gre za spremembo prvotno uveljavljanega zahtevka, ki pa je, če so izpolnjeni pogoji, ki jih za spremembo zahtevka predpisuje 133. člen ZUP, dovoljena le do izdaje odločbe na prvi stopnji. Že zato tožnik tudi s pritožbo ni mogel uspeti.
Odstopanja so dovoljena v primeru, če ob sklenitvi obveznosti spremembe, ki vplivajo na kasnejše izvajanje poukrepov KOP še niso bil znane oziroma v primeru višje sile ali izrednih okoliščin.
V konkretni zadevi je sporno, ali je terjatev toženke do tožnikov glede vračila sredstev, ki so bila njihovemu pravnemu predniku izplačana kot akontacija za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi suše na podlagi delne odločbe z dne 26. 11. 2003, zastarala. Toženka nima prav, ko se v izpodbijani drugostopenjski odločbi sklicuje na dejstvo, da odločba o vračilu preveč plačane akontacije pokojnemu A.A. nikoli ni bila vročena. To dejstvo sicer res pomeni, da odločba z dne 22. 9. 2004 zanj ni imela nobenih pravnih učinkov, vendar pa je bila vsaj takrat ugotovljena terjatev toženke do A.A. Vsaj z izdajo odločbe z dne 22. 9. 2004 so bili namreč izpolnjeni pogoji za to, da bi toženka to terjatev lahko izterjala. V ponovljenem postopku bo moral pritožbeni organ v zvezi s pritožbenim ugovorom zastaranja ugotoviti, ali je v obravnavanem primeru nastopilo zastaranje te terjatve ter o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo ponovno odločiti.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 34.
GERK - spremembe v evidenci GERK - vpis GERK na zemljišču - pravica do uporabe zemljišča
Prvi odstavek 34. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev določa, da mora tisti, ki želi vpisati GERK na zemljišču, kjer je že vpisan GERK drugega nosilca, predložiti dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe tega zemljišča.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013 člen 30, 30/5.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep KOP - predčasno prenehanje izvajanja obveznosti - vračilo sredstev
Prvostopenjski organ je tožniku mogel izreči sankcijo vračila sorazmernega dela za leto 2006 izplačanega zneska, ob pravilni ugotovitvi, da je tožnik v letu 2007 nedovoljeno zmanjšal vključeno površino ukrepa EK nad 20 %; ugotovitev prvostopenjskega organa o vključeni površini v letu 2006 16,31 ha in v letu 2007 10,38 ha pa tožnik niti ne prereka.
izvozno nadomestilo - molk organa druge stopnje - tožba zaradi molka organa
Ker je ZKme-1 specialni predpis v obravnavanem primeru v razmerju do ZUS-1, se za odločitev organa druge stopnje o pritožbi upošteva rok štirih mesecev od prejema popolne pritožbe in dokumentov.
Ker toženka ni odločila o tožničini pritožbi v zakonsko predpisanem roku, tega pa tudi ni storila na njeno nadaljnjo zahtevo v sedmih dneh oziroma do vložitve tožbe, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 69. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in toženki naložilo, da o tem odloči.
subvencija za nabavo kmetijskih strojev - vračilo prejetih sredstev - zahtevek za izplačilo - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - javni interes
Tožeča stranka (državno pravobranilstvo) za vložitev te tožbe posebnega pooblastila vlade ne potrebuje, kolikor je zakon kršen v škodo javnega interesa.
B. računa s spornim zneskom za trotočkovno vpetje vitla in zaščito podvozja ne bi smel izdati, ker navedena dodatna oprema ni bila dobavljena družbi B. s strani C. d.o.o. Navedeni račun torej, ni „originalen račun“ v smislu zahteve iz Javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev, ker ne izkazuje pravilnega teka poslovnih dogodkov. V zvezi z dejanskim stanjem, ki ga je ugotovil prvostopni organ, glede na zahtevo iz prvega odstavka 57. člena ZKme-1, da mora biti vložitev zahtevka namerna, je ugotoviti, da je prvostopni organ ugotavljal dejansko stanje širše, kot ga je v svojo odločbo povzel drugostopni in presodil v zvezi z vloženo pritožbo. Tožena stranka je zato napačno presojala okvir dejanskega stanja, ki ga je ugotovil in presodil prvostopni organ, saj se do dejstev, ki jih je ta uporabil kot podlago za svojo odločitev, ni opredelila. Šele na podlagi presoje izpovedb obeh prič bo možno zaključiti, da stranka z interesom ni vedela, da dodatna oprema za traktor družbi B. d.o.o. ni bila dobavljena s strani družbe C. d.o.o., torej da stranka z interesom ni namerno predložila napačnega zahtevka za izplačilo, kar bi pomenilo, da podlaga po prvem odstavku 57. člena ZKme-1 ni bila podana.
javni razpis - program razvoja podeželja - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za pridobitev sredstev - javna listina - dokaz o nepravilnosti javne listine - pritožbena novota
Izpodbijana odločba je bila izdana v skrajšanem ugotovitvenem postopku, torej brez sodelovanja tožnika. Tožnik tako pred izdajo odločbe na prvi stopnji ni bil seznanjen z ugotovitvami prvostopejskega organa in nanje tudi ni mogel ustrezno odgovoriti. Zaradi navedenega ni mogel prej kot v pritožbi ugovarjati nepravilni ugotovitvi glede vrste rabe zemljišča oziroma glede obstoja gospodarskega poslopja na obravnavani parceli.
Javni razpis za ukrep 112: Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2011 točka IV. ZZK-1 člen 5.
javni razpis - program razvoja podeželja - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za pridobitev sredstev - izvedba prevzema kmetije - vpis lastništva v zemljiško knjigo - učinkovanja vpisa pravic v zemljiško knjigo
ZZK-1 začetek učinkovanja vpisanih pravic in pravnih dejstev veže na dan, ko je bil vložen zemljiškoknjižni predlog za vpis te pravice oziroma pravnega dejstva. Tega dne je zato tudi izveden prevzem kmetije.
aktivna legitimacija - zastopnik javnega interesa - subvencija za nabavo kmetijskih strojev - pridobitev sredstev na podlagi lažnih podatkov - nakup kmetijske mehanizacije
Državnemu pravobranilstvu kot zastopniku javnega interesa je dana možnost, da sam vloži tožbo, če oceni, da je bil kršen zakon v škodo javnega interesa, brez da bi mu za to moralo biti podeljeno posebno pooblastilo vlade za vložitev tožbe v upravnem sporu.
Na podlagi razlage določbe prvega odstavka 57. člena ZKme-1 je ugotoviti, da zakonski dejanski stan obsega dva sklopa ugotovitev. Pristojni organ mora, preden zahteva vračilo dodeljenih sredstev, ugotoviti, da je stranka predložila „napačno“ vlogo ali zahtevek, nato pa se opredeliti do tega, ali je bila vložitev napačne vloge ali zahtevka „namerna“ (torej da se je upravičenec zavedal, da je njegova vloga oziroma zahtevek napačen v smislu obveznosti, ki jih je bil dolžan izpolniti po Javnem razpisu oziroma odločbi o dodelitvi sredstev, pa je tak napačen zahtevek, z namenom, da pridobi sredstva, predložil organu).