sofinanciranje iz javnih sredstev - subvencija za nabavo kmetijskih strojev - pridobitev sredstev na podlagi lažnih podatkov
Drugostopenjski organ bi pojem ''neverodostojnost'' iz davčnega postopka oziroma pojem ''napačne vloge ali zahtevka'' iz postopka dodelitve sredstev utemeljil (po opravljeni dokazni oceni) z že v davčnem postopku ugotovljenimi dejstvi in izvedbo morebitnih drugih dokazov. Dejstva, ki bi tak zaključek lahko utemeljevala, so, da družba B. d.o.o., ki naj bi opravila izdelavo in dobavo trotočkovnega vpetja za vitel in zaščito za podvozje traktorja C. d.o.o. tega ni storila, torej zaračunana dobava v vrednosti 21.420,00 EUR ter izdan račun št. 18, temelji na neresnični transakciji in je zato izdan račun 52/10 napačen. C. d.o.o. računa s spornim zneskom za trotočkovno vpetje vitla in zaščito podvozja ne bi smel izdati, ker navedena dodatna oprema ni bila dobavljena C. d.o.o. s strani dobavitelja B. d.o.o. Račun št. 52/10 torej ni „originalen račun“ v smislu zahteve iz javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev, ker ne izkazuje pravilnega teka poslovnih dogodkov.
Tudi če je drugostopenjski organ menil, da izjav predstavnika podjetja C. d.o.o. D.D., ki so nasprotne izjavam stranke z interesom, v procesnem smislu ne more uporabiti, ker niso bile dane na ustni obravnavi in v zvezi z obravnavanim postopkom, bi moral za pravilno ugotovitev dejanskega stanja (oziroma njegovo presojo) pred svojo odločitvijo predstavnika podjetja D.D. zaslišati kot pričo v zadevi, enako tudi stranko z interesom, po določbah ZUP, ju soočiti, ter tudi opozoriti na neskladja v njunih izjavah v davčnem postopku in nato šele ponovno odločiti. Šele na podlagi presoje izpovedb obeh prič bo možno zaključiti, da stranka z interesom ni vedela, da dodatna oprema za traktor družbi C. ni bila dobavljena s strani družbe B., torej da stranka z interesom ni namerno predložila napačnega zahtevka za izplačilo, kar bi pomenilo, da podlaga po prvem odstavku 57. člena ZKme-1 ni bila podana.
Uredba Komisije (ES) 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30, 31.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo nepovratnih sredstev - račun - znižanje zahtevka
Iz priloženih računov ni bilo razvidno, v kolikšnem obsegu je bil izveden zgolj fasadni omet, po posameznih računih. Tožena stranka je zato tožnika pravilno pozvala k predložitvi specifikacije k posameznim računom. Poslana specifikacija je izkazovala, da je izvajalec izvedel fasado na 446,62 m2 površine. Tudi pojasnitev oziroma dopolnitev zahtevka z dne 4. 8. 2012 ni izkazovala drugačnega obsega fasaderskih del. Dopisana pa je bila še cena fasade in sicer, da je znašala 21,00 EUR na m2. Na podlagi izvedene kontrole - ogleda z dne 11. 8. 2012 je razvidno, da je tožena stranka ugotovila, da je bila dejansko izvedena in izmerjena površina fasade cca 260 m2. Tožena stranka torej pravilno ugotavlja, da je bila celotna površina izdelane fasade 223,31 m2, kot jo je tožnik priglasil v svoji vlogi za odobritev sredstev, v celoti zajeta že v prvem računu št. 3/2012 in zato ostalih računov (5/2012 in 4/2012) ni upoštevala.
posodabljanje kmetijskih gospodarstev - zahtevek za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - računi
Tožena stranka je ravnala pravilno, ko v postopku izdaje izpodbijane odločbe o zahtevku tožnika za izplačilo nepovratnih sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev z dne 28. 4. 2010, ni upoštevala stroškov, ki jih je tožnik dokazoval z računi, katerih datumi plačila so bili datirani pred dnem pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, to je pred 7. 9. 2009. Tožnik ne more uspeti z ugovorom, da tožena stranka pravno zmotno tolmačila določbe Javnega razpisa ter da so isti računi, ki so bili podlaga za izdajo odločbe o odobritvi sredstev, merodajni tudi za odločanje glede izplačila.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - pritožba - izvršljivost odločbe
V obravnavanem primeru je pravna podlaga za izvršljivost odločbe pred njeno dokončnostjo 41. člen ZKme-1, po katerem pritožba zoper odločbo iz naslova ukrepov kmetijske politike ne zadrži njene izvršitve. Prvostopenjski organ ni ravnal v nasprotju s pravili upravnega postopka, ko je izdal izpodbijano odločbo pred dokončnostjo odločb, ki so bile podlaga za odločitev po izpodbijani 2. točki prvostopne odločbe.
Uredba Komisije (ES) št. 891/2009 z dne 25. septembra 2009 o odprtju in upravljanju nekaterih tarifnih kvot Skupnosti v sektorju sladkorja člen 8, 8/2.
podaljšanje veljavnosti uvoznega dovoljenja - uvoz sladkorja - pogoji za podaljšanje dovoljenja - vrnitev dela varščine - višja sila - poplave
Iz vpisa na uvoznem dovoljenju izhaja, da gre za uvoz belega sladkorja po točno označeni KN, kar pomeni, da dovoljenja na podlagi drugega odstavka 8. člena Uredbe št. 891/2009 ni mogoče podaljšati, saj ne gre za izjemo, ki jo ta člen določa. Po tej določbi (izjemi) je namreč mogoče podaljšati dovoljenje samo za uvoženi posebni in industrijski sladkor, do konca tržnega leta, za katerega so bila dovoljenja izdana.
upravni spor - nov upravni akt - ustavitev postopka - stroški postopka
V konkretnem primeru je bil spremenjeni upravni akt izdan 2.10.2013, torej še pred odstopom predmetne tožbe in posledično pred pričetkom sodnega postopka, vendar je sodišče kljub temu pri svoji odločitvi smiselno uporabilo 39. člen ZUS-1. Sodišče je tožnika dne 15.10.2013 na podlagi drugega odstavka 39. člena ZUS-1 pozvalo, da se izjavi, ali vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja na novo izdani akt. Navedeni poziv mu je bil vročen 17.10.2013, vendar v zakonsko določenem roku, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni izjavil, da vztraja pri vloženi tožbi, zato je sodišče predmetni postopek ustavilo na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1.
Tožnik v tožbi ni opredelil stroškov, za katere zahteva povračilo, zato je njegov stroškovni zahtevek ostal neopredeljen.
Pravilnik o metodah merjenja zemljišč in o tehničnih tolerancah meritev člen 2. Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu člen 2, 2/1, 2/1-2, 7, 8. Uredba Komisije (ES) ŠT. 1122/2009 z dne 30. novembra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina člen 34, 57, 58/1.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - zahtevek za izplačilo plačilnih pravic - kontrola - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - zavrnitev zahtevka
Tožnica zmotno meni, da je pogoj upravičene površine izpolnila s tem, da je površino celotnega GERK-a trikrat pokosila. Že iz definicije ugotovljene površine izhaja, da mora površina v času izvedbe kontrol izpolnjevati predpisane pogoje. Tožnica pa niti ob kontroli in tudi v tožbi ne oporeka ugotovitvam kontrolorja, da del GERK-a ob kontroli ni bil več v kmetijski rabi.
Prvostopenjski organ je mogel uporabiti sankcijo vračila izplačanih sredstev na podlagi določb Uredbe o plačilih za kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006, v letu 2007-2010, ki je predvidena za primer, če upravičenec pri izvajanju kmetijsko okoljskih ukrepov ne spoštuje splošnih določil; med taka namreč sodi določba o trajanju obveznosti.
Upoštevajoč dejstva, da je tožnik v letu 2005 vstopil v ukrep SKOP, v letu 2007 pa mu je bil zavrnjen zahtevek za plačilo za ukrep KOP (tj. pred prenehanjem zahtevanega trajanja obveznosti izvajanja ukrepa), dajejo podlago za zaključek, da je tožnik predčasno prenehal izvajati petletno obveznost izvajanja ukrepov, kot v obrazložitvi svoje odločbe razloguje drugostopenjski organ. Tak dejanski zaključek pa je narekoval uporabo predpisane sankcije – vrnitev sorazmernega dela izplačanih sredstev.
Če je bilo na kontrolnem pregledu ugotovljeno, da površina, ki jo je vlagatelj prijavil, pravil v celoti ne izpolnjuje, so se te ugotovitve zabeležile po uradni dolžnosti in je tako prišlo do spremembe GERK-ov v registru kmetijskih gospodarstev. Za pravilnost prijavljenih podatkov je tožnik jamčil s popisom vloge in se te odgovornosti ne more razbremeniti z ugovori, da mu svetovalka kmetijsko svetovalne službe ni nudila ustrezne strokovne pomoči. Gre za njuno medsebojno razmerje, ki ne more vlivati na odločitev upravnega organa.
ZKme-1 člen 4. SPZ člen 49. Uredba o ukrepih 1., 3., in 4., osi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 11, 13, 13/1, 13/1-3, 13/2. ZUP člen 144.
javni razpis - razvoj podeželja - prevzem kmetije - zaščitena kmetija - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - absolutna bistvena kršitev pravil postopka
Prevzema se kmetija in ne zaščitena kmetija. Predmet prevzema niso le zemljišča, ki sodijo v okvir zaščitene kmetije po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev, oziroma zemljišča iz Pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja, s katero se na tožečo stranko prenaša (zgolj) zaščitena kmetija, temveč vključuje vsa kmetijska in gozdna zemljišča, ki pripadajo kmetiji. In ker gre za lastniški prevzem, pojma kmetija tudi ni mogoče enačiti s pojmom kmetija iz ZKme-1 oziroma kmetijskega gospodarstva (ki obsega tako lastniška zemljišča kot zemljišča v uporabi), temveč se tako pri prevzemanju kot pri izključitvi iz prevzema kot pripadajoča kmetiji pravilno upoštevajo vsa zemljišča, ki so v lasti prenosnice. Tožeča stranka ne more uspeti z ugovorom, da sporna zemljišča, ki niso del zaščitene kmetije, predstavljajo posebno premoženje prenosnice in se zato pri prevzemu kmetije (kot zemljišča, izključena iz prevzema) ne upoštevajo.
Za odločanje o prevzemu zemljišč in s tem tudi za njihovo izključitev iz prevzema so relevantni podatki, ki so na dan oddaje vloge vpisani v zemljiško knjigo.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-7.
GERK - vpis gerk v register kmetijskih gospodarstev - pravica do uporabe zemljišča
Tožnik s predloženimi listinami ni izkazal, da je lastnik, zakupnik oziroma da ima soglasje lastnika za uporabo predmetnih vinogradov, zato je tožena stranka utemeljeno zavrnila njegovo zahtevo za njihov vpis k njegovemu kmetijskemu gospodarstvu.
ali tožnik izpolnjuje pogoj iz 6. točke Javnega razpisa za ukrep Zgodnje upokojevanje kmetov oziroma pogoj iz 8. točke 17. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 20013, to je pogoj, da je bil prenosnik vsaj zadnjih 7 let neprekinjeno pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti. Izpodbijana odločitev temelji na uradnih podatkih – odločbah ZPIZ, iz katerih izhaja, da tožnik v obdobju od 2. 3. 2010 do 25. 6. 2010 ni bil zavarovan na zavarovalni podlagi 051 - kot nosilec kmetijske dejavnosti, ampak na zavarovalni podlagi 005 – kot samostojni podjetnik posameznik. Zato je izpodbijana odločitev, ki temelji na uradnih podatkih ZPIZ, pravilna in zakonita.
ZKme-1 člen 57. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-2, 64/3, 64/4.
nepovratna sredstva - zahtevek za izplačilo sredstev - zavrnitev zahtevka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker je bila odločba prvostopnega davčnega organa z dne 7. 12. 2011, na čigar ugotovitvah v celoti temelji izpodbijana odločba, odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek prvostopnemu davčnemu organu, to pomeni, da je odpadla dejanska podlaga za izdajo izpodbijane odločbe in jo je že iz tega razloga treba odpraviti.
URS člen 14. Javni razpis za ukrep 112 - Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2011 točka 5, poglavje IV/2.
program razvoja podeželja - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za dodelitev sredstev - prenos lastništva - prenosnik kmetije - načelo enakosti pred zakonom - ustavnost določb javnega razpisa
Določba drugega odstavka 5. točke IV/2 poglavja javnega razpisa, po kateri druge kmetije ni potrebno prenesti na prevzemnika zgolj v primeru, ko sta prenosnika zakonca oziroma zunajzakonska partnerja, neupravičeno zožuje krog možnih prevzemnikov. Ne ureja namreč položaja, ko sta prenosnika razvezana.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 13. ZUP člen 238, 238/3.
javni razpis - program razvoja podeželja - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - ugotovitvena odločba - nova dejstva in novi dokazi
Če so bile šele po izdaji prvostopenjske odločbe v zemljiškem katastru na podlagi odločbe geodetskega organa evidentirane spremembe vrste rabe zemljišč, to še ne dopušča zaključka, da so spremembe tedaj tudi nastale (po zatrjevanju tožnika je do drugačne rabe prišlo že prej, ko je bila stanovanjska hiša zgrajena, kar dokazuje z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem).
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 člen 8, 8/4, 14, 14/1.
neposredna plačila v kmetijstvu - subvencija za krmne površine - prijavljena površina - upravičena površina
Tožnik priznava, da so bile nepravilnosti pri vrisu GERKO-v odpravljene šele po izdaji izpodbijane odločbe. Zato ne more biti uspešen z navedbami v tožbi, da je do napak pri vrisovanju GERK-ov prišlo zaradi nepreglednih posnetkov in zamika katastra.
ZKme-1 člen 165. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 člen 17.
neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - zgodnje upokojevanje kmetov - transformacija zemljiško katastrskih parcel za namen zgodnjega upokojevanja
Elaborati transformacije zemljiško katastrskih parcel za namen zgodnjega upokojevanja kmetov so bili izdelani v skladu z naprej predpisanimi pravili in metodami. Kljub temu da se v postopku pojavljajo malenkostne različne velikosti izmer je treba v primeru, ko tožnik uveljavlja določene ugodnosti, ki izhajajo iz kmetijske politike, za katere pa so natančno in taksativno določeni pogoji, izhajati iz tega, da morajo biti vsi pogoji izpolnjeni, da lahko prosilec pridobi določeno ugodnost. Nenazadnje je treba upoštevati tudi načelo enakega obravnavanja prosilcev, zato je pomembno, da so pravila in metode glede transformacije zemljiško katastrskih parcel določene vnaprej in veljajo enako za vse.
neposredna plačila v kmetijstvu - izplačilo sredstev - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - zavrnitev zahtevka
Ker je bila odločba prvostopnega davčnega organa z dne 7. 12. 2011, na čigar ugotovitvah v celoti temelji izpodbijana odločba, odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek prvostopnemu davčnemu organu, to pomeni, da je odpadla dejanska podlaga za izdajo izpodbijane odločbe in jo je že iz tega razloga treba odpraviti.
ZUP člen 248, 248/2, 248/3. Uredba o izvedbi kmetijske politike za leto 1020 člen 9. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 – 2013 v letih 2010-2013 člen 24.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - uveljavljanje plačilnih pravic - znižanje plačila - obrazložitev odločbe
Pravilna je ugotovitev prvostopenjskega organa o trikratni kršitvi obtežbe na tožnikovem KMG-ju in posledično znižanje zneska zahtevkov KOP za leto 2010 za 100% na podlagi določbe 24. člena Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013. Obrazložitev prvostopne odločbe je sicer pomanjkljiva tako glede navedb o dejanskih ugotovitvah postopka in dokazih, relevantnih za odločitev, kot glede navedbe določb predpisov, na katere se opira odločba. Vendar pa je drugostopni organ v pritožbeni odločbi navedene pomanjkljivosti odpravil v skladu z določbo drugega in tretjega odstavka 248. člena ZUP.