ZKme-1 člen 56. ZDR-1 člen 13, 13/2, 20, 20/3. ZUP člen 214.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - račun - podjemna pogodba - obstoj delovnega razmerja - obrazložitev odločbe
Upravni organ se ni konkretizirano opredelil do vsebine obravnavane podjemne pogodbe. Med razlogi obrazložitve ni razbrati, na kakšni podlagi, torej na podlagi katerih določb obravnavane podjemne pogodbe je upravni organ štel, da je ta pogodba po svoji vsebini pogodba o zaposlitvi, zaradi česar bi bilo za presojo njene veljavnosti treba uporabiti tretji odstavek 20. člena ZDR-1 in posledično 505. člen ZGD-1, kot to organ razloguje v nadaljevanju svoje odločbe. Če bo organ v ponovnem postopku ponovno zaključil, da je obravnavana pogodba po svoji vsebini pogodba o zaposlitvi, pa bo moral tudi natančno opredeliti, za kakšno obliko neveljavnosti pogodbe gre.
ukrep kmetijskega inšpektorja - namenska raba zemljišč - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - načelo sorazmernosti
ZKZ ne zapoveduje le preprečevanja onesnaževanja, drugačnega degradiranja kmetijskih zemljišč ali zaviranja rasti rastlin, pač pa vsako nenamensko nekmetijsko uporabo.
Odrejen ukrep (prepoved uporabe kmetijskega zemljišča in odstranitev oglasnega panoja) je v skladu s prvo alinejo b.) točke 107. člena ZKZ, ki inšpektorju nalaga izrek le enega ukrepa, to je prepoved rabe kmetijskega zemljišča za drug namen in vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje. Že navedena zakonska ureditev torej daje odgovor na vprašanje, ali je izrečen ukrep sorazmeren, oziroma primeren.
ukrep kmetijskega inšpektorja - namenska raba zemljišč - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - načelo sorazmernosti
ZKZ ne zapoveduje le preprečevanje onesnaževanja, drugačnega degradiranja kmetijskih zemljišč ali zaviranja rasti rastlin, pač pa vsako nenamensko nekmetijsko uporabo.
Odrejen ukrep (prepoved uporabe kmetijskega zemljišča in odstranitev oglasnega panoja) je v skladu s prvo alinejo b.) točke 107. člena ZKZ, ki inšpektorju nalaga izrek le enega ukrepa, to je prepoved rabe kmetijskega zemljišča za drug namen in vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje. Že navedena zakonska ureditev torej daje odgovor na vprašanje, ali je izrečen ukrep sorazmeren oziroma primeren.
Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 119, 122. ZKme-1 člen 141, 141/1, 143.
neposredna plačila v kmetijstvu - ekološko kmetovanje - pogoji za vpis v evidenco GERK - upravičene površine kmetijskih zemljišč
Sporni GERK-i iz ... niso bili vpisani v RKG kot površine v uporabi KMG tožnika celotno obdobje od tožnikove vključitve v obravnavani ukrep (ali pa celotno obdobje, na katero se je nanašal tožnikov zahtevek), pač pa jih je tožnik v letu 2016 v RKG kot površine v uporabi njegovega KMG vpisal dne 27. 5. 2016, dne 1. 6. 2016 pa jih je iz RKG izbrisal. Ker je imel tožnik navedene GERK‑e v RKG kot površine v uporabi njegovega KMG v letu 2016 vpisane le v predstavljenem (zelo omejenem) obdobju, teh GERK-ov po presoji sodišča ni mogoče šteti za upravičene površine, v zvezi s katerimi bi bili v času trajanja obveznosti za izvajanje ukrepa EK izpolnjeni predpisani pogoji in zahteve, kot izhajajo iz Uredbe EK. Ker je tožnik v zbirni vlogi zahtevek iz naslova ukrepa EK uveljavljal tudi za sporne površine, v zvezi s katerimi do izplačil za ta ukrep ni upravičen, sta upravna organa v tem delu njegov zahtevek po presoji sodišča pravilno in zakonito zavrnila.
odobritev pravnega posla - kmetijska zemljišča - vloga za odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla - materialni prekluzivni rok
Rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla iz prvega odstavka 22. člena ZKZ je materialni rok.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč - kmetijsko zemljišče - namenska raba zemljišč - nenamenska raba - ogled - ustna obravnava - pravica do izjave
V obravnavanem primeru je bil opravljen inšpekcijski ogled predmetne sporne parcele na kraju samem, vendar brez prisotnosti tožeče stranke kot inšpekcijske zavezanke, katera na ogled ni bila vabljena. Tožeči stranki je bil sicer poslan zapisnik o opravljenem inšpekcijskem ogledu in je tožeča stranka bila pozvana, da lahko v roku 8 dni poda pripombe in se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, kar pa ne more nadomestiti možnost izjave o ugotovitvah po opravljenem ogledu.
ZKZ člen 107, 107/B. ZIN člen 32. Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (2009) člen 7, 8.
kmetijstvo - gnojenje - kmetijsko okoljski ukrepi
Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, v postopku, v katerem je bila izdana, pa tudi ni bilo nepravilnosti, ki bi zahtevale njeno odpravo. Tožnici je bil izdan ustni ukrep na zapisnik, skladno z 211. členom in četrtim odstavkom 144. člena ZUP v skrajšanem ugotovitvenem postopku, za kar so bili tudi po presoji sodišča izpolnjeni zakonski pogoji glede nujnih ukrepov v javnem interesu, ki jih za takšne primere dopušča ZUP in Odredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.
Sodišče je presojalo, ali je tožnikovo članstvo v KGZS obvezno in s tem plačilo zborničnega prispevka ter ali tožnikove socialno-ekonomske razmere lahko vplivajo na odločitev o odmeri zborničnega prispevka.
Zbornice oziroma druge oblike združevanja, ki so ustanovljene z zakonom za izvrševanje javnih pooblastil in predvsem zaradi izvrševanja določenih nalog v javnem interesu, ne sodijo med združenja, ki jih varuje 42. člen Ustave. Obvezno članstvo v njih ne posega v pravico prizadetih, da se svobodno združujejo.
Tožeča stranka je oddala vlogo za dodelitev podpore za sklop A, zato upravni organ ni mogel presojati ali tožeča stranka izpolnjuje pogoje za podporo iz sklopa B, saj vloge za dodelitev podpore iz sklopa B ni oddal.
nepovratna sredstva - delna ugoditev zahtevku - sodba vrhovnega sodišča - odprava upravnega akta in vrnitev zadeve v ponovni postopek - odločanje v ponovljenem postopku - obseg presoje - učinki pravnomočnosti sodbe - materialna pravnomočnost - načelo ne bis in idem - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravna in dejanska vprašanja - zamudne obresti - odvetniški stroški - postopek začet na zahtevo stranke - zavrženje tožbe
Vrhovno sodišče je navedlo, da je v dosedanji praksi (v sklepu X Ips 220/2016 z dne 17. 5. 2017, 33. točka obrazložitve) že pojasnilo, da je upravni organ v ponovljenem postopku vezan na materialno pravnomočno sodbo sodišča v upravnem sporu tako glede izreka kot glede nosilnih razlogov, ki ta izrek utemeljujejo (2. člen Zakona o sodiščih (ZS) v povezavi s 1. členom ZUS-1). Materialno pravnomočna namreč postane vsaka sodba, v kateri je sodišče vsebinsko presojalo zakonitost upravnega akta, torej tudi sodba o odpravi izpodbijanega upravnega akta (64. člen ZUS-1), saj temelji na vsebinski ugotovitvi njegove nezakonitosti. Zato sme upravni organ dejstva, ki jih je v upravnem sporu ugotovilo sodišče, ponovno presojati le, če so po naravi taka, da so se po sodbi sodišča lahko spremenila (kar za predmetno zadevo ne velja) in je njihova sprememba glede na naravo zadeve pri ponovnem odločanju lahko upoštevna.
Sodišče ugotavlja, da bi bila tožeča stranka do zamudnih obresti od zavrnjenega dela zahtevka upravičena le, če bi bila tožeči stranki tudi za ta del zahtevka priznana pravica do izplačila, pa to izplačilo ne bi bilo izvršeno v roku, kot ga določa zakon, ki ureja izvrševanje proračuna. To vodi do zaključka, da zahtevek tožeče stranke za izplačilo zakonskih zamudnih obresti od zavrnjenega dela zahtevka od 29. 11. 2012 (torej od izdaje prve odločbe tožene stranke v zvezi z zahtevanim izplačilom) do plačila ni utemeljen.
Če stranka v upravnem sporu uspe in se zadeva vrne upravnemu organu v ponovno odločanje, so pravila odločanja o stroških upravnega postopka enaka - ti stroški so breme tistega, ki je zahteval uvedbo postopka. Sodišče ob tem meni, da nepravilna odločitev upravnega organa sama po sebi ne predstavlja krivdnega ravnanja ali nagajivosti, ki bi dopuščala prevalitev stroškov postopka na organ (prim. sodbe Upravnega sodišča IV U 154/2010 z dne 4. 1. 2011, I U 356/2011 z dne 24. 5. 2011 in I U 639/2015 z dne 11. 6. 2015).
Upravna organa zgolj splošno povzemata posamezna stališča pravne doktrine (v zvezi z določbami 43., 27. in 28. člena SPZ), da je za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem pogoj dobroverna lastniška posest, ki mora temeljiti na veljavnem pravnem naslovu, ki je podlaga za pridobitev lastninske pravice, da je dobroverni lastniški posestnik tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je stvar njegova ipd., ne da bi utemeljila, zakaj ti pogoji v obravnavanem primeru niso izpolnjeni, oziroma kaj konkretno iz predloženih listin v zvezi s pogoji za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem ne izhaja, pa bi moralo. Sodišče zaključuje, da je izpodbijana odločba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2020 (2020) člen 16, 16/5, 296a. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 25. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 23, 23/2. Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 59, 59/7.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačila za izvajanje ukrepov OMD - pogoji za pridobitev sredstev - kontrola na kraju samem
Za opravo pregleda na kraju samem zadošča napoved, da se bo tak pregled opravil (25. člen Uredbe 809/2014/EU z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo), in še to se lahko, če to ne posega v njihov namen ali učinkovitost, pri čemer je vsaka napoved strogo omejena na najkrajše potrebne obdobje in ne presega 14 dni. Že za sam termin ''napoved'' pa je po presoji sodišča šteti telefonski klic.
Besedna zveza „prepreči pregled na kraju samem“ iz člena 23(2) Uredbe št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete je samostojen pojem prava Unije, ki ga je treba v vseh državah članicah razlagati enotno, in sicer tako, da poleg namernih dejanj zajema tudi vsako dejanje ali opustitev, ki jo je mogoče pripisati malomarnosti kmeta ali njegovega zastopnika, če je bilo zaradi tega preprečeno, da bi bil pregled na kraju samem v celoti opravljen, kadar kmet ali njegov zastopnik ni sprejel vseh ukrepov, ki se lahko od njega razumno zahtevajo za zagotovitev, da bi se ta pregled v celoti opravil.
S končno odločbo, ki je postala dokončna in pravnomočna, je bila razveljavljena začasna odločba, zoper katero je tožnik vložil upravni spor. To pomeni, da mu je že pred vložitvijo tožbe pravni interes za odločitev v zvezi z izpodbijano začasno odločbo prenehal, saj akt, ki ga s tožbo izpodbija, ne obstaja več, ker je bil razveljavljen s pravnomočno končno odločbo. Tožnik si zato tudi z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu ne bi mogel več izboljšati svojega pravnega položaja.
ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskega zemljišča - namenska raba zemljišč
Zakonski zahtevi prvega odstavka 4. člena ZKZ sta dve: (1) namenska uporaba kmetijskih zemljišč in (2) preprečevanje njihovega onesnaževanja, degradacije ali drugega zaviranja rasti rastlin. Za razumevanje zadnjih so nato zakonske opredelitve v sledečih dveh odstavkih (kdaj so kmetijska zemljišča onesnažena in kdaj je zagotovljena trajna rodovitnost tal). Inšpekcijski ukrep se zato izreče zaradi nenamenske rabe ali pa zaradi onesnaževanja, degradacije ali drugega zaviranja rasti rastlin.
Sodišče je prepričano, da namenska uporaba kmetijskih zemljišč obsega zgolj in samo njihovo kmetijsko obdelavo in v tem oziru ohranjanje ter izboljševanje pridelovalnega potenciala (prva alineja 1.a člena ZKZ). Postavitev reklamnega panoja, kljub temu, da ne ovira obdelovanja zemljišča (košenja trave), ni zakonsko predpisana namenska uporaba. Z drugimi besedami, oglaševalska tabla ne služi kmetijskemu zemljišču in ne prispeva k prehranski varnosti in pridelavi hrane. Golo dejstvo, da kmetijskemu zemljišču ne škodi (da ga ne onesnažuje ali degradira), ne more voditi do drugačnega zaključka.
oglaševanje - kmetijsko zemljišče - uporaba kmetijskih zemljišč
Postavitev oglaševalskega panoja in oglaševanje ni kmetijsko opravilo niti dejavnost, ki se izvaja z namenom opravljanja kmetijske dejavnost, ampak dejavnost oglaševanja.
Kmetijski inšpektor je bil po ugotovitvi, da se kmetijsko zemljišče uporablja v nasprotju z namenom, dolžan izreči inšpekcijski ukrep.
kmetijstvo - neposredna plačila v kmetijstvu - pogoji za pridobitev sredstev - zahteva stranke - vezanost na zahtevo stranke
Po 128. členu ZUP sme pristojni organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi zadeve za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. Ker ni bila podana, pa je toženka pravilno odločala le o vloženem zahtevku.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2015 (2015) člen 2.
neposredna plačila v kmetijstvu - pogoji za dodelitev podpore - ukrepi kmetijske politike - obrazložitev odločbe
Na kmetijskem gospodarstvu mora biti vedno isto samo število živali, ne zahteva pa se, da so na kmetijskem gospodarstvu iste živali. Podpora se namreč dodeljuje za prirejo mleka v gorskih območjih in je za točno to podporo bistveno število prisotnih živali (ne pa število istih živali), ki izpoljnjujejo pogoje iz Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2015 o shemah na točno določen dan in obdobje. Kolikor je tožena stranka tožeči stranki zavrnila izplačilo podpore za posamezno izmed vpisanih živali, je treba v odločbi konkretizirano pojasniti, zakaj je zavrnila izplačilo podpore oziroma katerega izmed sicer kumulativno zahtevanih pogojev iz Uredbe o shemah posamezne zavrnjene ženske govedi na točno tem kmetijskem gospodarstvu niso izpolnjevale.
ZDKG člen 2, 2/1, 4, 4/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
zaščitena kmetija - preveritev pogojev za zaščito kmetije - ponovna zahteva - ista upravna zadeva - formalna pravnomočnost - dejanska in pravna podlaga - obrazložitev odločbe
S pravnomočnostjo je izključena negotovost glede pravno urejenih razmerij in preprečeno ponavljanje postopka in ponovno odločanje o isti zadevi. Navedeno velja tudi za formalno pravnomočne odločbe, to je odločbe, s katerimi je zahteva stranke zavrnjena, torej kadar iz nje za stranko ne izhajajo nobene pravice ali obveznosti. Takšna odločba ima za posledico, da v isti upravni zadevi (torej če gre za isto stvar in isti stranki) stranka ne more začeti novega upravnega postopka, organ, ki je tako odločbo izdal, pa je nanjo vezan. Ponovna zahteva za upravno odločanje se zavrže, če se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila.
Sporen sklep prvostopnega organa o zavržbi zahteve tožnika za ponovno preveritev zaščitene kmetije ni obrazložena v smislu, zakaj je organ zavzel stališče, da se dejansko in pravno stanje, na katerega se predlog opira, ni spremenilo.
ZKme-1 člen 5, 5/2, 143, 143/1. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2023) člen 32, 32/1, 32/2.
grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva (GERK) - izbris iz evidence GERK - pravica do uporabe zemljišča - zakup zemljišča
Organ ni ignoriral tožnikovih podatkov in trditev o njegovi pravici do zakupa in upošteval le navedbe A. A., pač pa je, ker tožnik pravice do uporabe nepremičnine v smislu 5. člena ZKme-1 in drugega odstavka 32. člena Pravilnika ni izkazal, odločil o izbrisu navedenega GERK-a v RKG pri njegovem kmetijskem gospodarstvu. V zadevi je bil namreč pravno relevanten le, kot določa 5. člen ZKme-1, izkaz pravice do uporabe zemljišča, to pravico pa je tožnik zatrjeval na podlagi zakupne pogodbe, ki je ni predložil.