Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 člen 44. Uredba o shemah neposrednih plačil (2015) člen 20.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - kontrola na kraju samem - znižanje plačila
Tožnik ne izpolnjuje pogojev za diverzifikacijo rastlin, saj se je porušilo razmerje med kulturami z ugotovitvijo toženke, da na spornih GERK-ih ne raste le lucerna ampak tudi detelja, zato se to šteje za travno mešanico. Posledica tega je, da dve glavni skupini kmetijskih rastlin presegata 95% celotne ugotovljene površine ornega zemljišča. To pa ni skladno z drugim pododstavkom prvega odstavka 44. člena Uredbe 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009, zato tožnik ne izpolnjuje pogoja za diverzifikacijo, posledično niti pogoja za izplačilo zelene komponente.
izvršba - upravna izvršba - obrazložitev - denarna kazen - izvršba s prisilitvijo - izvršba po drugih osebah - način izvršbe - bistvena kršitev določb postopka
Upravni organ bi moral obrazložiti odločitev o izbranem načinu izvršbe in višini denarne kazni ter obrazloženo zavrniti s tem povezane ugovore zavezanca. Šele tako bi bil možen preizkus načina izvršbe, ali je organ pri njegovi izbiri upošteval za zavezanca najmilejši način. V tem delu gre zato pritrditi tožnikoma, da je podana bistvena kršitev pravil upravnega postoka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZIUZEOP člen 74. Odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi epidemije COVID-19 (2020) člen 4, 6. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-4, 237, 237/2, 237/2-7. ZUS-1 člen 27, 27/3.
COVID-19 - kmetijstvo - vino - pogoji za priznanje pravice - odločba - obrazložitev odločbe - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa - exceptio illegalis
Podzakonski predpis lahko zajame le tisto, kar izhaja iz zakonske norme. Določanje pogojev s strani izvršilne veje oblasti, ki spreminja ali samostojno ureja zakonsko materijo oziroma ki nima podlage v zakonu, je neustavno.
Sodišče pritrjuje ugotovitvi organa, da je C. C. kot drug kmet prednostni upravičenec glede na oba tožnika, ki predkupne pravice v postopku nista uveljavljala. Ugovorov o nepravilni ponudbi oz. nepravilnem sprejemu ponudbe s strani C. C. tožena stranka pravilno ni upoštevala kot prepoznih. Posledično je organ v zvezi s sprejeto ponudbo C. C. pravilno odobril pravni posel med njim in prodajalcema ter posledično pravilno zavrnil odobritev posla med prodajalcema in tožnikoma, saj lahko organ odobri le en pravni posel glede prometa s kmetijskimi zemljišči. Pravilno pa je zavrgel tudi odobritev posla med prodajalci in vsemi kupci glede prodaje izključno stavbnih zemljišč.
Odločba o priznanju statusa kmeta je ugotovitvene narave. Vprašanje statusa kmeta zainteresiranih kupcev ozroma sprejemnikov ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča je predhodno vprašanje, ki ima učinek samo v zadevi, v kateri je bilo predhodno vprašanje rešeno. To, da je bila odločba o statusu kmeta izdana po sprejemu ponudbe, v kateri je B. B. kot prizadeta stranka uveljavljal predkupno pravico, ni pravno odločilno dejstvo. Ključno za odločitev je, da je bila odločba o priznanju statusa kmeta pravnomočna v času odločanja prvostopenjskega organa.
odobritev pravnega posla - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - predkupna pravica - predkupna pravica po ZKZ - vprašanje statusa kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta
Določba 24. člena ZKZ statusa kmeta ne pogojuje z vpisom v RKG, zato po presoji sodišča samo dejstvo, da tožnica v času sprejema ponudbe (še) ni bila vpisana v RKG, temveč se je vpisala kasneje, za odločitev o statusu kmeta ni odločilno. Namen RKG kot evidence je namreč vodenje podatkov o kmetijskih gospodarstvih in uveljavljanje pravic, kot so ukrepi kmetijske politike, obenem pa sam vpis v RKG tudi še ne pomeni, da oseba izpolnjuje kriterije kot predkupni udeleženec v smislu 24. člena ZKZ.
inšpekcijski ukrep - izvršitev ukrepa kmetijskega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - ugovori zoper sklep o dovolitvi izvršbe
Tožbeni ugovori (pavšalno sklicevanje na dejstvo, da naj bi bila okoliška kmetijska zemljišča prav tako uporabljana v nekmetijski namen, vendar ne-sankcionirana, ter navedba, da gre v tem primeru za zasebno lastnino, po kateri so postopali brez dovoljenja in sodne odločbe) se po vsebini nanašajo na odločbo, ki se izvršuje in ne na predmet tega upravnega spora (torej na izrek denarne kazni v upravnem izvršilnem postopku), zato jih skladno s prvim odstavkom 292. člena ZUP sodišče ni moglo upoštevati.
ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetija - kmetijska dejavnost - zavajanje potrošnikov - uporaba firme - označevanje živil
Iz jezikovne razlage določbe 66. člena ZKme-1 jasno izhaja, da se nanaša zgolj na oglaševanje, označevanje in trženje kmetijskih izdelkov oziroma storitev, ne pa na označevanje poslovnega subjekta pri nastopanju na trgu. Ukrep, ki ga je izrekel inšpekcijski organ, pa po svoji vsebini pomeni prav to. V konkretnem primeru tožnica z enako firmo obstoja od leta 1995, to je pred uveljavitvijo ZKme-1. Poleg tega je tožnica že v postopku pred upravnim organom in ponovno v tožbi zatrjevala, da izpolnjuje vsebinske pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti predelave mleka iz 10. člena Uredbe o dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, saj preko 60 % mleka za svoje mlečne izdelke dejansko pridobi z navedene kmetije. Njeni izdelki so proizvedeni v sklopu kmetije A, s katero je organsko povezana in soodvisna, zato o kakršnem koli zavajanju potrošnikov ni mogoče govoriti.
Izrek prvostopne odločbe je premalo določen, saj iz njega ni mogoče dovolj jasno in zanesljivo ugotoviti, na katerem delu parc. št. 51/1 k.o. ... je treba očistiti zarast. Določitev jasne in natančne lege zarasti je zraven določitve velikosti zarasti, ki jo je treba očistiti bistvenega pomena, saj je le tako mogoče preizkusiti sprejeto odločitev in jo nato tudi izvršiti.
komasacija - komasacijski postopek - komasacija (nova razdelitev zemljišč) - pripombe na elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju - razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada - kriterij zaokroženosti zemljišč
Komasacija je postopek, v katerem se zemljišča na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike, tako da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča. Namen komasacije torej ni razlastitev zaradi gradnje javne infrastrukture, kot v tožbi navajata tožeči stranki.
Pri sami izvedbi komasacije niso relevantne razvrstitve v katastrske razrede, saj se vrednost nepremičnin v komasacijskem postopku izračuna na način, kot je določeno v 65. in 66. členu ZKZ.
Za uspešno uveljavljanje predkupnega upravičenja zakupnika, bi moral biti tožnik zakupnik po pravilih ZKZ. Da to ni bil, je nenazadnje sam priznal, ko je pojasnil, da je sklenil ustno najemno pogodbo.
ZUP člen 213. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2020) člen 98, 99, 100.
neposredna plačila v kmetijstvu - upravičeni stroški - razvoj podeželja
Prvi odstavek 100. člena Uredbe o izvajanju ukrepa v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 jasno določa, da mora vlagatelj v njem naštete splošne pogoje izpolnjevati ob oddaji vloge na javni razpis. To pa pomeni, da mora imeti gradbeno dovoljenje, iz katerega izhaja, da je investitor, na dan, ko odda vlogo. Iz 89. člena Uredbe pa izhaja, da se splošni stroški v zvezi z naložbo priznajo, če so vlagatelju nastali po 1. januarju 2014.
zaščitena kmetija - pogoji za zaščiteno kmetijo - kmetijsko gospodarstvo
Tožena stranka ni ugotavljala, ali nepremičnine v izključni lasti tožnika in nepremičnine v solasti tožnika in njegove pokojne mame predstavljajo kmetijsko - gozdarsko gospodarsko enoto, kot to opredeljuje 2. člen ZDKG, torej enovito kmetijsko gospodarstvo.
Drži, da je pravni posel sklenjen pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote (tretji odstavek 21. člena ZKZ). Toda tožnik je spregledal, da se pravni posel ne odobri, če promet ni potekal po postopku in na način, določen z ZKZ (druga alineja tretjega odstavka 19. člena ZKZ).
Sodna praksa je že dlje časa enotna, da v postopku odobritve pravnega posla upravna enota (v določenih okoliščinah) le-tega preveri tudi po vsebini.
promet s kmetijskimi zemljišči - kmetijska zemljišča - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - enotna ponudba - status kmeta - čebelarstvo - zavrnitev tožbe
Glede na to, da je odobreni kupec solastnik treh parcel, ki mejijo na dve prodajani parceli, ter ob tem, da je prodajalec v ponudbi za prodajo kmetijskih zemljišč navedel vseh šest parcel skupaj ter določil za vse parcele, ki so predmet prodaje, enotno ceno (enotna ponudba), je odobreni kupec kot predkupni upravičenec na najvišjem mestu, to je pred tožnikom, ki ima status drugega kmeta.
Tožnik zlorabe uspešnega kupca ni uspel izkazati. Ta je edini predkupni upravičenec, ki se je v postopku prijavil za nakup prodajanega kmetijskega zemljišča in ima glede na določbe zakona prednost pred ostalimi kupci, ki zakonite predkupne pravice nimajo.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - gradnja na kmetijskem zemljišču - nezahtevni objekt
Ne gre le za sam izgled objekta postavljenega na kmetijskem zemljišču, ampak tudi za večje število predmetov, ki se nahajajo na zemljišču (žar, jedilna miza, pergola, tlakovci), torej celoten videz zemljišča, ki daje podlago za zaključek, da se v tem delu kmetijsko zemljišče ne uporablja v skladu z njegovim namenom. Če bi bil objekt namenjen le spravilu kmetijskih pridelkov, bi se lahko v ta namen, za potrebe obdelovanja obravnavanega kmetijskega zemljišča in obsega kmetijske pridelave, uporabljal v jugozahodnem kotu zemljišča prizidan manjši objekt. Tožnica sama v tožbi priznava, da se ob kmetijskem zemljišču nahajajo določeni predmeti, ki jih uporablja za to, da si med opravljanjem kmetijske dejavnosti pripravi hrano in da med delom lahko počiva, navedeno pa ne predstavlja uporabe zemljišča za kmetijske namene, torej za kmetijsko pridelavo.
komasacija - komasacijski postopek - komasacija (nova razdelitev zemljišč) - pripombe na elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju - razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada - načelo zaslišanja strank v postopku - obrazloženost odločbe - neobrazložena odločba
Glede na pavšalno obrazložitev, iz katere ni razvidno, ali sta tožeči stranki podali pripombe in ali sta bili vabljeni na ustno obravnavo, sodišče ocenjuje, da je izpodbijana delna odločba v tem delu neobrazložena do te mere, da onemogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti postopka.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 96, 96/5. ZDDV-1 člen 63.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - upravičeni stroški - davek na dodano vrednost (DDV) - davčni zavezanec, identificiran za namene DDV
Namen 5. točke 96. člena Uredbe o izvajanju ukrepa naložb v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 je v tem, da tožnik ne bi dobil stroška iz naslova DDV povrnjenega dvakrat, in sicer enkrat v nacionalnem sistemu DDV kot odbitek, drugič pa iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja na podlagi javnega razpisa. V primeru, ko oseba na podlagi podatkov FURS izkaže, da ni davčni zavezanec, pa DDV, skladno z analogno razlago 63. člena ZDDV-1, ni izterljiv in je treba tak strošek priznati kot upravičen strošek.
državna pomoč za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu - izplačilo zavarovalnine - višina škode - izpad dohodka
Sodišče sodi, da je glede na to, da je ocena škode vezana na posamezen GERK, na posamezen GERK vezana tudi vsota v drugem odstavku 16. člena ZUOPPSKP naštetih sredstev. Tako razlago potrjuje tudi namen ZUOPPSKP, ki je zagotoviti državno pomoč za škodo, ki jim je nastala zaradi pozebe in snega, kot izhaja iz 1. člena ZUOPPSKP. Iz tega izhaja, da je treba pri ugotavljanju višine izplačil zavarovanih zneskov upoštevati izplačila za škodo, ki jo je dobil upravičenec izplačano za GERK-e, za katere mu Program priznava škodo, ki mu je nastala zaradi pozebe in snega, ne pa izplačil za škodo, ki se po Programu ne uvršča v poškodovana zemljišča.