gozd - spravilo gozdnih sortimentov - pravica do začasnega spravila gozdnih lesnih sortimentov na tujem zemljišču
Ker bi bilo spravilo po poti, kot jo predlaga tožnik, zaradi stanja na terenu (izjemne strmine) teoretično neizvedljivo, je tudi po presoji sodišča organ pravilno odločil o dodelitvi spravila lesa po že dostopnih gozdnih prometnicah.
ZKme člen 103.a, 103.a/1, 103.a/2, 103.a/12. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-9, 16, 16/2.
GERK - vpis v evidenco GERK
Glede na določbi 1. in 2. odstavka ZKme je dejanska uporaba zemljišča pravno pomembna okoliščina, ki jo je pri odločanju o vpisu GERK na nosilca kmetijskega gospodarstva treba upoštevati.
Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo za leto 2004 člen 3, 41, 42. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 člen 10.
neposredna plačila v kmetijstvu - standard Nitratna direktiva za živinorejsko proizvodnjo - predpisana mejna obtežba
Upravni organ je pri presoji, ali je kmetijsko gospodarstvo vlagatelja preseglo predpisane mejne obtežbe 2,5 GVŽ na ha KZU, dolžan upoštevati glede površine kmetijskih zemljišč podatke, ki jih vlagatelj navede v zbirni vlogi.
Za določitev zaščitene kmetije se glede lastništva in obsega uporabljajo podatki iz zemljiške knjige, glede višine katastrskega dohodka pa podatki iz zemljiškega katastra.
Edina kriterija za določitev zaščitene kmetije sta lastništvo in primerljiva površina, ne pa tudi druge okoliščine.
Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004 člen 3, 35, 36, 41.
neposredna plačila v kmetijstvu - dobra kmetijska praksa - potrdilo o pridobitvi znanja iz fitomedicine
Upravičenci morajo pri investiranju v prilagoditev EU standardom v vseh drugih elementih izvajati dobro kmetijsko prakso, ki vključuje tudi izvajanje načela dobre kmetijske prakse varstva rastlin, za slednje pa je treba med drugim tudi pridobiti potrdilo o pridobitvi znanja iz fitomedicine.
ZKZ člen 64, 68, 71. SPZ člen 13, 88. ZUS-1 člen 63, 63/2, 64, 64/1.
komasacija - nova razdelitev - služnosti - prenehanje služnosti - odprava kršitve pravil upravnega postopka v upravnem sporu
Niti ZKZ niti SPZ ne določata, da bi moralo imeti vsako zemljišče, ki je dodeljeno posameznemu udeležencu z odločbo o novi razdelitvi zemljišč, neposreden dostop do javne poti.
Zmotno je tožbeno stališče, da je tožena stranka z izpodbijano odločbo odločala o ukinitvi stvarnih pravic, o čemer je pristojno odločati samo sodišče. Določbo 1. odstavka 68. člena ZKZ, da služnosti in lastninske omejitve, ki po razdelitvi komasacijskega sklada udeležencu niso več potrebne, prenehajo, je namreč po mnenju sodišča treba razlagati tako, da prenehajo ex lege, torej po samem zakonu.
Tožena stranka ni odločala o prenehanju preje obstoječe služnosti, temveč o ustanovitvi nove služnosti na podlagi prvostopenjske odločbe UE A., s katero pa je bil podan šele pravni naslov za ustanovitev nove služnosti, ne pa že tudi vzpostavljena služnostna pravica v stvarnopravnem pomenu. Komasacijska upravna odločba ima namreč stvarnopravne nasledke, to je ustanovitev nove služnosti, lahko šele z nastopom njene pravnomočnosti, saj se z odločbo ustanovljene pravice vpišejo v zemljiško knjigo po njeni pravnomočnosti (3. odstavek 71. člena ZKZ), kar v zvezi s 13. členom SPZ velja tudi za služnostne pravice.
Utemeljen je tožbeni očitek, da je tožena stranka bistveno kršila pravilo postopka, ker tožnikoma pred odločitvijo ni dala možnosti, da se izjavita o pritožbi oziroma o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe (3. točka drugega odstavka 237. člena v zvezi s 1. odstavkom 254. člena ZUP). Iz predloženih upravnih spisov namreč ni razvidno, da bi bila pritožba pred odločitvijo o njej poslana tožnikoma v odgovor (1. odstavek 241. člena oziroma 4. odstavek 246. člena ZUP). Vendar ta kršitev od uveljavitve novega ZUS-1 ne učinkuje več absolutno, torej v smislu, da bi moralo sodišče izpodbijani akt, v zvezi s katerim je podana, vselej odpraviti. To kršitev je namreč glede na določbe 2. alineje drugega odstavka 63. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 možno odpraviti v sodnem postopku.
Iz navedenih zakonskih določb torej izhaja, da postopek komasacije poteka v dveh fazah: uvedba komasacije in razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada. Obe fazi postopka se zaključita z izdajo upravne odločbe oziroma odločb, zoper kateri je zagotovljeno pravno varstvo.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - status kmeta
V
6. odstavku 24. člena ZKZ je med drugim določeno, da če nastane dvom, ali je fizična oseba kmet, odloča o tem upravna enota, na območju katere leži pretežni del kmetijskega zemljišča, ki ga fizična oseba uporablja. Iz navedene določbe izhaja, da se o tem, ali se oseba šteje za kmeta, odloča v upravnem postopku kot o upravni stvari. V obravnavani zadevi pa je odločanje o tem, ali oseba (tožnik) šteje za kmeta, predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP. V konkretni zadevi se je prvostopenjski organ odločil navedeno (sporno) predhodno vprašanje (ali tožnik izpolnjuje pogoje za kmeta) reševati sam, vendar pa po presoji sodišča dejanskega stanja pri reševanju navedene zadeve oz. vprašanja ni popolno ugotovil.
URS člen 155, 155. Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006 za leto 2006 člen 14/3, 14/4, 13, 13/29, 14, 14/3, 14/4, 13, 13/29, 14.
kmetijstvo - neposredna plačila v kmetijstvu - retroaktivnost
Stališče drugostopenjskega organa, da s sklicevanjem na kasnejšo določbo Uredbe PRP/2007 (ki je bila uveljavljena 2. 3. 2007 in velja za leto 2007) in z razlogovanjem na njeni podlagi, da se upravičencem do plačil za leto 2006 po 31. 8. 2006 opravljeno izobraževanje upošteva kot izpolnitev (dela) obveznosti za leto 2007, lahko utemelji pravilnost svoje razlage spornih določb Uredbe PRP/2006 (veljavne za leto 2006), je zmotno. Zmotno je tudi zato, ker Uredba PRP/2007 obveznosti izobraževanja ne ureja za nazaj (za leto 2006) in je tudi (čeprav morda delno ali posredno) ne more, kajti povratni učinek ima lahko le zakon (155. člen Ustave RS).
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2005 člen 11, 11/13, 20, 11, 11/13, 20.
znižanje plačila za ukrepe SKOP - neposredna plačila v kmetijstvu
Iz PRP izhaja, da se kot kmetijska zemljišča v uporabi (KZU) štejejo obdelana kmetijska zemljišča. Tak način kmetovanja (sonaravna reja domačih živali) se odraža v živalim prijazni reji in omogoča naravno kroženje snovi na kmetiji, zmanjšanje onesnaževanja okolja z organskimi odpadki ter proizvodnjo zdrave in kvalitetne hrane živalskega izvora, ki zagotavlja potencialno zdravje potrošnikov. Za pridobitev upravičenosti plačil za ukrep SKOP sonaravne reje domačih živali sta predpisana poleg pogoja obtežbe tudi obveznost najmanj enkratne rabe travinja (s katero se preprečuje zaraščanje) v obliki paše ali košnje in spravila letno ter poraba na kmetijskih gospodarstvih pridelane krme za lastne živali. Glede na navedeno je tudi po mnenju sodišča odločilnega pomena, da obtežba GVŽ/ha KZU nikdar ne preseže predpisane meje.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2006 člen 11/7, 11/9, 11, 11, 11/7, 11/9.
neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijstvo
Zahtevki so bili utemeljeno zavrnjeni, ker tožeča stranka do datuma, predpisanega z Uredbo, zbirni vlogi ni predložila "pašnega reda za leto 2006". Zbirni vlogi morajo biti priložene vse zahtevane priloge najkasneje do 30. 6. 2006, sicer je potrebno zahtevek zavrniti, ker gre za izgubo pravice - gre namreč za materialni prekluzivni rok.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 člen 19, 19/3, 59, 19, 19/3, 59.
neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijstvo
Obtežba GVŽ/ha na kmetijskem gospodarstvu mora biti ves čas izvajanja ukrepa SKOP - sonaravna reja domačih živali, nad več kot 0,5 in manj kot 1,9 GVŽ/ha, navedeni pogoj pa v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen.
ZUP člen 2, 4, 67. Uredba o programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2005 in 2006 člen 19.
kmetijstvo - kmetijska strukturna politika - dodelitev nepovratnih sredstev - javni razpis - javnopravna stvar - uporaba pravil ZUP - poprava vloge - rok za popravo vloge - podaljšanje roka
Za razpisni postopek, kot je zadevni (dodelitev nepovratnih sredstev iz kmetijske strukturne politike), je po mnenju sodišča treba šteti, da gre za javnopravno stvar, ker gre za odločanje o stvari, ki nima značaja upravne stvari po 2. členu ZUP. Četrti člen ZUP določa, da se v takih stvareh upravni postopek smiselno uporablja, če ta področja niso urejena s posebnim postopkom.
Organ prve stopnje je pri določitvi poprave vloge pravilno in utemeljeno izhajal iz javnega razpisa, na katerega napotuje 1. odstavek 19. člena Uredbe, ki določa, da organ, če vloga ni popolna, pozove vlagatelja, da v roku pet dni od dneva vročitve poziva vlogo dopolni.
ZD člen 117, 117. ZKme člen 3, 13, 3, 13. OZ člen 1060, 1062, 1060, 1062.
združevanje kmetij - pogodba o dosmrtnem preživljanju - nosilec kmetije
Po presoji sodišča je zmotno mnenje, ki izhaja iz razlogov izpodbijane odločbe, da je sklenjena pogodba o dosmrtnem preživljanju, čeprav nima izrecne določbe o soglasju glede tega, da kmetijo oziroma nepremičnine, ki so predmet pogodbe, upravlja tretja oseba in ne lastnik zemljišč, lahko neposredna podlaga za ugotovitev, da je še vedno podano soglasje k združitvi kmetij oziroma delov kmetij obeh tožnikov s kmetijo nosilca kmetijskega gospodarstva v smislu predpisov, ki urejajo register kmetijskih gospodarstev. Zmotno je tudi materialnopravno stališče izpodbijane odločbe, da se registrirano kmetijsko gospodarstvo nosilca kmetije lahko razdruži le, če se razvežeta pogodbi o dosmrtnem preživljanju. Takega stališča ni mogoče opirati niti na določbe ZD, ki se za navedeni pogodbi o dosmrtnem preživljanju še vedno uporabljajo (1060. v zvezi z 1062. členom OZ), saj iz njegovega 117. in naslednjih členov ne izhaja, da se s sklenitvijo pogodbe prenaša na preživljalca upravljanje premoženja, ki je predmet pogodbe, niti ga ni mogoče brez ugotavljanja prave volje strank opirati na določbe obeh pogodb o dosmrtnem preživljanju, saj pogodbi vprašanja združitve kmetij niti ne omenjata.
URS člen 125, 125. ZVO-1 člen 193, 193. Navodilo za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju člen 5, 5.
exceptio illegalis - neposredna plačila v kmetijstvu
Navodilo, ki je bilo izdano na podlagi 30. člena ZVO, je v letu 2004 veljalo na podlagi prehodne določbe 193. člena novega, dne 7. 5. 2004 uveljavljenega ZVO-1, katerega zahteve glede varstva okolja so bistveno strožje kot zahteve prejšnjega zakona. Zato določbe 5. člena Navodila sodišče ne more šteti za skladno z ZVO-1. Da je bila neskladna z zakonom, jasno izhaja iz določbe 5. člena Pravilnika za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju, po kateri je za eno GVŽ treba v celinskem območju zagotoviti najmanj 3,5 m2 gnojiščne plošče, če je višina kupa 2 m, ali 7m3 prostora, če je višina kupa drugačna (kar v primerjavi s 5. členom Navodila pomeni bistveno večje zahteve). Določbe 5. člena Navodila sodišče kot neskladne z zakonom pri svojem odločanju ni dolžno upoštevati (125. člen Ustave RS).
Uredba Komisije (ES) št. 1973/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1872/2003 v zvezi s shemami podpor, iz naslova IV in IVa navedene uredbe, glede uporabe zemljišč v prahi za proizvodnjo surovin člen 108.
neposredna plačila v kmetijstvu - premijske pravice za krave dojilje
Odločitev o koriščenju premijskih pravic je odvisna od koriščenja teh v preteklem letu.
Uredba o ureditvi trga za goveje meso člen 8, 14, 8, 14.
premija za krave dojilje - dodatna nacionalna premija za krave dojilje - ekstenzifikacijsko plačilo za krave dojilje - neposredna plačila v kmetijstvu
Zaključek tožene stranke, da tožnik nima dveh krav dojilj, pač pa dve kravi molznici, temelji na ugotovitvi, kolikšna skupna individualna mlečna kvota za oddajo/prodajo mleka je bila tožniku dodeljena v kvotnem letu 2004/2005. Glede na navedeno dejstvo, ki v zadevi ni sporno in ob upoštevanju 8. člena Uredbe o ureditvi trga za goveje meso, ki določa pogoje za premijo za kravo dojiljo in dodatno nacionalno premijo za kravo dojiljo, je zato tak zaključek tožene stranke v navedeni zadevi pravilen. Posledično pa je pravilna tudi odločitev o zavrnitvi ekstenzifikacijskega plačila za krave dojilje.
Uredba o neposrednih plačilih za goveje in telečje meso člen 11, 11.
premijske pravice za krave dojilje - neposredna plačila v kmetijstvu
Po določbi 11. člena Uredbe o neposrednih plačilih za goveje in telečje meso se upravičencu, ki na svojem kmetijskem gospodarstvu redi krave dojilje po definiciji iz Uredbe 1782/03/ES, najkasneje do 1. maja 2005 določi individualno zgornjo mejo za krave dojilje (premijske pravice), ki je enaka številu odobrenih premij za krave dojilje za leto 2004, znižano za nacionalno rezervo. Navedena določba pomeni, da se upravičencu v letu 2005 dodeli enako število premijskih pravic, kot mu je bilo v letu 2004 dodeljenih premij za krave dojilje. Ker tožniku v premijskem letu 2004 niso bile dodeljene premije za krave dojilje, posledično to pomeni, da mu tudi v letu 2005 ne pripadajo premijske pravice.
Uredba Sveta (ES) št. 1493/99 z dne 17. 5. 1999 člen 9.
neposredna plačila v kmetijstvu - subvencije v kmetijstvu - pridelava vina - podpora za trajno opustitev vinogradniških površin - prijava pridelka v register - oskrbovanje površin
Subvencija za krčitev vinograda je namenjena le tistim pridelovalcem vina, ki imajo ob predložitvi zahteve aktivne vinogradniške površine, ne pa tudi tistim, ki so že sami, iz kakršnih koli razlogov, začeli z opuščanjem pridelave vina.
vino - drugi proizvodi iz grozdja in vina - geografsko poreklo - označevanje drugih proizvodov
Iz listin nesporno izhaja, da je vino teran, iz katerega je bila izdelana teranova desertna likerska pijača, katere prodajo je prepovedal upravni organ prve stopnje, izdelana s strani pridelovalca (tožeče stranke), ki je registriran v registru pridelovalcev grozdja in vina, in da vino iz katerega je bila pijača izdelana, ustreza Zakonu o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina ter Pravilniku o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja-teran. Zato je tožeča stranka, v skladu z 28. členom ZVDP, ki določa, da se drugi proizvodi lahko označijo z geografskim poreklom le, če grozdje oziroma vino, iz katerega so predelani, izvira v celoti iz označenega območja, in zato obstajajo predpisana dokazila, teranovo desertno likersko pijačo, R. (drugi proizvod iz vina) upravičeno poimenovala s predpono "teranova".