Uredba o plačilih za ukrepe programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 do 2006 za leto 2005 člen 13, 13/2. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 člen 54, 54/1.
Za odločitev v obravnavani zadevi je bistveno vprašanje, ali je zaradi v letu 2005 zmanjšane površine prijavljenih zemljišč za ukrepe SKOP šteti, da je tožnik prenehal izvajati petletno obveznost izvajanja ukrepov SKOP, kot se je zavezal, ter je zato posledično dolžan za leto 2004 prejeta sredstva vrniti. Pred odgovorom na to vprašanje je po presoji sodišča treba opredeliti, ali so razlogi, zaradi katerih je zmanjšal površino, opravičljivi.
Zaščiteno kmetijo določi upravni organ (1. odstavek 4. člena ZDKG), kar pomeni, da med drugim ta organ določi, katera zemljišča spadajo k posamezni zaščiteni kmetiji. Z odločitvijo o tem upravni organ neposredno določi tudi podlago za uporabo ZDKG v zapuščinski zadevi, katere predmet so kmetijska zemljišča. Povedano drugače to po mnenju sodišča pomeni, da je odločanje (v pozitivnem ali v negativnem smislu) o tem, ali je treba določena zemljišča pri dedovanju (pa tudi pri prometu med živimi, kar pa v tej zadevi ni pomembno) varovati pred lastninskim drobljenjem, v izključni pristojnosti upravnih organov, zato tega vprašanja ne more kot predhodnega vprašanja reševati npr. zapuščinsko sodišče (1. odstavek 13. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
status kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - pridobitev pomembnega dela dohodka iz kmetijske dejavnosti - sredstva na podlagi ukrepov kmetijske politike
Tožnik se je v pritožbenem postopku neutemeljeno skliceval na podatke iz centralnega registra za živali in odločbe Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja o dodelitvi sredstev na podlagi ukrepov kmetijske politike za leto 2006, saj se podatki in odločbe nanašajo na drugega imetnika kmetijskega gospodarstva, kar pomeni, da je le-ta tudi obdeloval zemljišča in redil živali, zaradi česar teh sredstev ni mogoče priznati kot tožnikov dohodek iz kmetijske dejavnosti za leto 2006.
Uredba o načinu izračuna potrjene škode v kmetijstvu in načinu izračuna višine dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu (2003) člen 5, 6. Pravilnik o vsebini in obliki vloge upravičencev za dodelitev sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu (2003) člen 1.
dodelitev sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu - zapis površine zemljišča - nejasen zahtevek
Vpisani podatek o površini zemljišča je nejasen, s tem pa je nejasno postavljen tudi zahtevek, ki ga stranka v svoji vlogi uveljavlja, kar terja odpravo izpodbijane odločbe.
neposredna plačila v kmetijstvu - zavrženje zahteve
Ker gre pri predmetnem zahtevku za uveljavljanje (dodatnih) stroškov za isti izobraževanji, za kateri so bili stroški že uveljavljeni z dvema predhodnima ločenima zahtevkoma, o katerih je bilo v ločenih samostojnih postopkih tudi odločeno, je podan razlog za zavrženje zahtevka po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP, v zvezi z 2. odstavkom tega člena.
neposredna plačila v kmetijstvu - ničnost upravne odločbe
Upravna organa sta z izpodbijano odločitvijo ponovno odločala o materialnopravnem zahtevku tožnika (potem, ko je tožnik na upravni organ naslovil prošnjo za izvršitev odločbe – izplačilo sredstev), o katerem je bilo že odločeno, ter odločila drugače kot s prvotno odločbo. S tako odločitvijo sta upravna organa posegla v pravnomočno odločitev, v katero je mogoče posegati le z izrednimi pravnimi sredstvi (158. člen Ustave RS).
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 člen 59. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2005 člen 9, 9/6.
neposredna plačila v kmetijstvu
Tožnik je prevzel petletno obveznost izvajanja ukrepov SKOP na površini zemljišč vključenih v ukrep SKOP (2,40 ha). Ker je obveznost, ki jo je prevzel za omenjeno obdobje, kršil (z zmanjšanjem površine zemljišč, vključene v ukrep SKOP), ni mogoče pritrditi tožniku, da bi ga s tem v zvezi moral upravni organ pozvati, da mu predloži obrazec „F – Prodaja/odstop zemljišč, vključenih v ukrepe SKOP, drugemu kmetijskemu gospodarstvu“.
gozd - spravilo gozdnih sortimentov - pravica do začasnega spravila gozdnih lesnih sortimentov na tujem zemljišču
Ker bi bilo spravilo po poti, kot jo predlaga tožnik, zaradi stanja na terenu (izjemne strmine) teoretično neizvedljivo, je tudi po presoji sodišča organ pravilno odločil o dodelitvi spravila lesa po že dostopnih gozdnih prometnicah.
ZKme člen 103.a, 103.a/1, 103.a/2, 103.a/12. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-9, 16, 16/2.
GERK - vpis v evidenco GERK
Glede na določbi 1. in 2. odstavka ZKme je dejanska uporaba zemljišča pravno pomembna okoliščina, ki jo je pri odločanju o vpisu GERK na nosilca kmetijskega gospodarstva treba upoštevati.
Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo za leto 2004 člen 3, 41, 42. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 člen 10.
neposredna plačila v kmetijstvu - standard Nitratna direktiva za živinorejsko proizvodnjo - predpisana mejna obtežba
Upravni organ je pri presoji, ali je kmetijsko gospodarstvo vlagatelja preseglo predpisane mejne obtežbe 2,5 GVŽ na ha KZU, dolžan upoštevati glede površine kmetijskih zemljišč podatke, ki jih vlagatelj navede v zbirni vlogi.
Za določitev zaščitene kmetije se glede lastništva in obsega uporabljajo podatki iz zemljiške knjige, glede višine katastrskega dohodka pa podatki iz zemljiškega katastra.
Edina kriterija za določitev zaščitene kmetije sta lastništvo in primerljiva površina, ne pa tudi druge okoliščine.
Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004 člen 3, 35, 36, 41.
neposredna plačila v kmetijstvu - dobra kmetijska praksa - potrdilo o pridobitvi znanja iz fitomedicine
Upravičenci morajo pri investiranju v prilagoditev EU standardom v vseh drugih elementih izvajati dobro kmetijsko prakso, ki vključuje tudi izvajanje načela dobre kmetijske prakse varstva rastlin, za slednje pa je treba med drugim tudi pridobiti potrdilo o pridobitvi znanja iz fitomedicine.
ZKZ člen 64, 68, 71. SPZ člen 13, 88. ZUS-1 člen 63, 63/2, 64, 64/1.
komasacija - nova razdelitev - služnosti - prenehanje služnosti - odprava kršitve pravil upravnega postopka v upravnem sporu
Niti ZKZ niti SPZ ne določata, da bi moralo imeti vsako zemljišče, ki je dodeljeno posameznemu udeležencu z odločbo o novi razdelitvi zemljišč, neposreden dostop do javne poti.
Zmotno je tožbeno stališče, da je tožena stranka z izpodbijano odločbo odločala o ukinitvi stvarnih pravic, o čemer je pristojno odločati samo sodišče. Določbo 1. odstavka 68. člena ZKZ, da služnosti in lastninske omejitve, ki po razdelitvi komasacijskega sklada udeležencu niso več potrebne, prenehajo, je namreč po mnenju sodišča treba razlagati tako, da prenehajo ex lege, torej po samem zakonu.
Tožena stranka ni odločala o prenehanju preje obstoječe služnosti, temveč o ustanovitvi nove služnosti na podlagi prvostopenjske odločbe UE A., s katero pa je bil podan šele pravni naslov za ustanovitev nove služnosti, ne pa že tudi vzpostavljena služnostna pravica v stvarnopravnem pomenu. Komasacijska upravna odločba ima namreč stvarnopravne nasledke, to je ustanovitev nove služnosti, lahko šele z nastopom njene pravnomočnosti, saj se z odločbo ustanovljene pravice vpišejo v zemljiško knjigo po njeni pravnomočnosti (3. odstavek 71. člena ZKZ), kar v zvezi s 13. členom SPZ velja tudi za služnostne pravice.
Utemeljen je tožbeni očitek, da je tožena stranka bistveno kršila pravilo postopka, ker tožnikoma pred odločitvijo ni dala možnosti, da se izjavita o pritožbi oziroma o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe (3. točka drugega odstavka 237. člena v zvezi s 1. odstavkom 254. člena ZUP). Iz predloženih upravnih spisov namreč ni razvidno, da bi bila pritožba pred odločitvijo o njej poslana tožnikoma v odgovor (1. odstavek 241. člena oziroma 4. odstavek 246. člena ZUP). Vendar ta kršitev od uveljavitve novega ZUS-1 ne učinkuje več absolutno, torej v smislu, da bi moralo sodišče izpodbijani akt, v zvezi s katerim je podana, vselej odpraviti. To kršitev je namreč glede na določbe 2. alineje drugega odstavka 63. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 možno odpraviti v sodnem postopku.
Iz navedenih zakonskih določb torej izhaja, da postopek komasacije poteka v dveh fazah: uvedba komasacije in razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada. Obe fazi postopka se zaključita z izdajo upravne odločbe oziroma odločb, zoper kateri je zagotovljeno pravno varstvo.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - status kmeta
V
6. odstavku 24. člena ZKZ je med drugim določeno, da če nastane dvom, ali je fizična oseba kmet, odloča o tem upravna enota, na območju katere leži pretežni del kmetijskega zemljišča, ki ga fizična oseba uporablja. Iz navedene določbe izhaja, da se o tem, ali se oseba šteje za kmeta, odloča v upravnem postopku kot o upravni stvari. V obravnavani zadevi pa je odločanje o tem, ali oseba (tožnik) šteje za kmeta, predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP. V konkretni zadevi se je prvostopenjski organ odločil navedeno (sporno) predhodno vprašanje (ali tožnik izpolnjuje pogoje za kmeta) reševati sam, vendar pa po presoji sodišča dejanskega stanja pri reševanju navedene zadeve oz. vprašanja ni popolno ugotovil.
URS člen 155, 155. Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006 za leto 2006 člen 14/3, 14/4, 13, 13/29, 14, 14/3, 14/4, 13, 13/29, 14.
kmetijstvo - neposredna plačila v kmetijstvu - retroaktivnost
Stališče drugostopenjskega organa, da s sklicevanjem na kasnejšo določbo Uredbe PRP/2007 (ki je bila uveljavljena 2. 3. 2007 in velja za leto 2007) in z razlogovanjem na njeni podlagi, da se upravičencem do plačil za leto 2006 po 31. 8. 2006 opravljeno izobraževanje upošteva kot izpolnitev (dela) obveznosti za leto 2007, lahko utemelji pravilnost svoje razlage spornih določb Uredbe PRP/2006 (veljavne za leto 2006), je zmotno. Zmotno je tudi zato, ker Uredba PRP/2007 obveznosti izobraževanja ne ureja za nazaj (za leto 2006) in je tudi (čeprav morda delno ali posredno) ne more, kajti povratni učinek ima lahko le zakon (155. člen Ustave RS).
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2005 člen 11, 11/13, 20, 11, 11/13, 20.
znižanje plačila za ukrepe SKOP - neposredna plačila v kmetijstvu
Iz PRP izhaja, da se kot kmetijska zemljišča v uporabi (KZU) štejejo obdelana kmetijska zemljišča. Tak način kmetovanja (sonaravna reja domačih živali) se odraža v živalim prijazni reji in omogoča naravno kroženje snovi na kmetiji, zmanjšanje onesnaževanja okolja z organskimi odpadki ter proizvodnjo zdrave in kvalitetne hrane živalskega izvora, ki zagotavlja potencialno zdravje potrošnikov. Za pridobitev upravičenosti plačil za ukrep SKOP sonaravne reje domačih živali sta predpisana poleg pogoja obtežbe tudi obveznost najmanj enkratne rabe travinja (s katero se preprečuje zaraščanje) v obliki paše ali košnje in spravila letno ter poraba na kmetijskih gospodarstvih pridelane krme za lastne živali. Glede na navedeno je tudi po mnenju sodišča odločilnega pomena, da obtežba GVŽ/ha KZU nikdar ne preseže predpisane meje.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2006 člen 11/7, 11/9, 11, 11, 11/7, 11/9.
neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijstvo
Zahtevki so bili utemeljeno zavrnjeni, ker tožeča stranka do datuma, predpisanega z Uredbo, zbirni vlogi ni predložila "pašnega reda za leto 2006". Zbirni vlogi morajo biti priložene vse zahtevane priloge najkasneje do 30. 6. 2006, sicer je potrebno zahtevek zavrniti, ker gre za izgubo pravice - gre namreč za materialni prekluzivni rok.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 člen 19, 19/3, 59, 19, 19/3, 59.
neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijstvo
Obtežba GVŽ/ha na kmetijskem gospodarstvu mora biti ves čas izvajanja ukrepa SKOP - sonaravna reja domačih živali, nad več kot 0,5 in manj kot 1,9 GVŽ/ha, navedeni pogoj pa v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen.
ZUP člen 2, 4, 67. Uredba o programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2005 in 2006 člen 19.
kmetijstvo - kmetijska strukturna politika - dodelitev nepovratnih sredstev - javni razpis - javnopravna stvar - uporaba pravil ZUP - poprava vloge - rok za popravo vloge - podaljšanje roka
Za razpisni postopek, kot je zadevni (dodelitev nepovratnih sredstev iz kmetijske strukturne politike), je po mnenju sodišča treba šteti, da gre za javnopravno stvar, ker gre za odločanje o stvari, ki nima značaja upravne stvari po 2. členu ZUP. Četrti člen ZUP določa, da se v takih stvareh upravni postopek smiselno uporablja, če ta področja niso urejena s posebnim postopkom.
Organ prve stopnje je pri določitvi poprave vloge pravilno in utemeljeno izhajal iz javnega razpisa, na katerega napotuje 1. odstavek 19. člena Uredbe, ki določa, da organ, če vloga ni popolna, pozove vlagatelja, da v roku pet dni od dneva vročitve poziva vlogo dopolni.