odobritev pravnega posla - predkupna pravica - pogoji za uveljavljanje predkupne pravice - čas izpolnjevanja pogojev
Iz določbe 3. odstavka 19. člena ZKZ-UPB1 izhaja, da morajo biti že pred sklenitvijo pravnega posla upoštevane določbe ZKZ-UPB1 glede statusa osebe, ki je podala pisno izjavo o sprejemu ponudbe, kot tudi določbe o predkupni pravici in vrstnem redu predkupnih upravičencev, iz česar sledi, da mora oseba, ki je podala pisno izjavo o sprejemu ponudbe, že v tem času (t.j. v času podaje izjave o sprejemu ponudbe) izpolnjevati pogoje, določene v ZKZ-UPB1, na podlagi katerih uveljavljajo svoje predkupno upravičenje.
Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004 (2004) člen 3. Navodilo za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (2000) člen 1.
kmetijstvo - neposredna plačila v kmetijstvu - obtežba z živino - obtežba kmetijske površine z živino - gnojenje
Organ je vezan na podatek, ki ga je tožnik vpisal v obrazce.
Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 za leto 2006 (2006) člen 17.
neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijsko okoljski ukrepi - ukrep SKOP - odstop od izvajanja ukrepa - upravičen razlog - vrnitev prejetih sredstev
V zadevi ni sporno, da so bila tožniku izplačana sredstva, ki so mu bila dodeljena iz naslova njegove zahteve v letu 2004 za ukrep IPL in da je v naslednjem letu od ukrepa SKOP-IPL odstopil, sporno pa je, ali naj bi za odstop od navedenega ukrepa imel upravičen razlog. Stališče tožnika, da je bil v prekinitev ukrepa prisiljen, ker mu z odločbo Agencije (v letu 2004) niso bila odobrena sredstva za navedeni ukrep, pritožbeni organ pa je o njegovi pritožbi zoper navedeno odločbo odločil šele po dveh letih (z odločbo je ugodil pritožbi in odločil, da je tožnik upravičen do plačila za ukrep SKOP-IPL) ter da naj bi tožnik zato imel za odstop od navedenega ukrepa upravičen razlog, ni utemeljeno.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3. Uredba o neposrednih plačilih za goveje in telečje meso (2005) člen 8, 8-3. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2005 (2005) člen 18. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 21.
kmetijska politika - klavna premija in dodatno plačilo za govedo - postavitev zahtevka za neposredna plačila - prepozna vloga
V primeru zakasnele vložitve zahtevka se na podlagi določbe 18. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2005 uporablja določba 21. člena Uredbe komisije (ES) št. 796/2004 z dne 30. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o nekaterih shemah podpor za kmete, ki določa, da se pri zahtevkih, ki so bili vloženi po predpisanem roku, zniža znesek pomoči za vsak delovni dan za 1% zneska, do katerega bi bil nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen, če bi bil zahtevek vložen v roku, pri čemer se zahtevek šteje za prepozen, če zamuda znaša več kot 25 koledarskih dni.
Uredba o plačilih za ukrepe programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 do 2006 za leto 2005 člen 13, 13/2. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 člen 54, 54/1.
Za odločitev v obravnavani zadevi je bistveno vprašanje, ali je zaradi v letu 2005 zmanjšane površine prijavljenih zemljišč za ukrepe SKOP šteti, da je tožnik prenehal izvajati petletno obveznost izvajanja ukrepov SKOP, kot se je zavezal, ter je zato posledično dolžan za leto 2004 prejeta sredstva vrniti. Pred odgovorom na to vprašanje je po presoji sodišča treba opredeliti, ali so razlogi, zaradi katerih je zmanjšal površino, opravičljivi.
Zaščiteno kmetijo določi upravni organ (1. odstavek 4. člena ZDKG), kar pomeni, da med drugim ta organ določi, katera zemljišča spadajo k posamezni zaščiteni kmetiji. Z odločitvijo o tem upravni organ neposredno določi tudi podlago za uporabo ZDKG v zapuščinski zadevi, katere predmet so kmetijska zemljišča. Povedano drugače to po mnenju sodišča pomeni, da je odločanje (v pozitivnem ali v negativnem smislu) o tem, ali je treba določena zemljišča pri dedovanju (pa tudi pri prometu med živimi, kar pa v tej zadevi ni pomembno) varovati pred lastninskim drobljenjem, v izključni pristojnosti upravnih organov, zato tega vprašanja ne more kot predhodnega vprašanja reševati npr. zapuščinsko sodišče (1. odstavek 13. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
status kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - pridobitev pomembnega dela dohodka iz kmetijske dejavnosti - sredstva na podlagi ukrepov kmetijske politike
Tožnik se je v pritožbenem postopku neutemeljeno skliceval na podatke iz centralnega registra za živali in odločbe Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja o dodelitvi sredstev na podlagi ukrepov kmetijske politike za leto 2006, saj se podatki in odločbe nanašajo na drugega imetnika kmetijskega gospodarstva, kar pomeni, da je le-ta tudi obdeloval zemljišča in redil živali, zaradi česar teh sredstev ni mogoče priznati kot tožnikov dohodek iz kmetijske dejavnosti za leto 2006.
Uredba o načinu izračuna potrjene škode v kmetijstvu in načinu izračuna višine dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu (2003) člen 5, 6. Pravilnik o vsebini in obliki vloge upravičencev za dodelitev sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu (2003) člen 1.
dodelitev sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu - zapis površine zemljišča - nejasen zahtevek
Vpisani podatek o površini zemljišča je nejasen, s tem pa je nejasno postavljen tudi zahtevek, ki ga stranka v svoji vlogi uveljavlja, kar terja odpravo izpodbijane odločbe.
neposredna plačila v kmetijstvu - zavrženje zahteve
Ker gre pri predmetnem zahtevku za uveljavljanje (dodatnih) stroškov za isti izobraževanji, za kateri so bili stroški že uveljavljeni z dvema predhodnima ločenima zahtevkoma, o katerih je bilo v ločenih samostojnih postopkih tudi odločeno, je podan razlog za zavrženje zahtevka po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP, v zvezi z 2. odstavkom tega člena.
neposredna plačila v kmetijstvu - ničnost upravne odločbe
Upravna organa sta z izpodbijano odločitvijo ponovno odločala o materialnopravnem zahtevku tožnika (potem, ko je tožnik na upravni organ naslovil prošnjo za izvršitev odločbe – izplačilo sredstev), o katerem je bilo že odločeno, ter odločila drugače kot s prvotno odločbo. S tako odločitvijo sta upravna organa posegla v pravnomočno odločitev, v katero je mogoče posegati le z izrednimi pravnimi sredstvi (158. člen Ustave RS).
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 člen 59. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2005 člen 9, 9/6.
neposredna plačila v kmetijstvu
Tožnik je prevzel petletno obveznost izvajanja ukrepov SKOP na površini zemljišč vključenih v ukrep SKOP (2,40 ha). Ker je obveznost, ki jo je prevzel za omenjeno obdobje, kršil (z zmanjšanjem površine zemljišč, vključene v ukrep SKOP), ni mogoče pritrditi tožniku, da bi ga s tem v zvezi moral upravni organ pozvati, da mu predloži obrazec „F – Prodaja/odstop zemljišč, vključenih v ukrepe SKOP, drugemu kmetijskemu gospodarstvu“.
gozd - spravilo gozdnih sortimentov - pravica do začasnega spravila gozdnih lesnih sortimentov na tujem zemljišču
Ker bi bilo spravilo po poti, kot jo predlaga tožnik, zaradi stanja na terenu (izjemne strmine) teoretično neizvedljivo, je tudi po presoji sodišča organ pravilno odločil o dodelitvi spravila lesa po že dostopnih gozdnih prometnicah.
ZKme člen 103.a, 103.a/1, 103.a/2, 103.a/12. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-9, 16, 16/2.
GERK - vpis v evidenco GERK
Glede na določbi 1. in 2. odstavka ZKme je dejanska uporaba zemljišča pravno pomembna okoliščina, ki jo je pri odločanju o vpisu GERK na nosilca kmetijskega gospodarstva treba upoštevati.
Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo za leto 2004 člen 3, 41, 42. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 člen 10.
neposredna plačila v kmetijstvu - standard Nitratna direktiva za živinorejsko proizvodnjo - predpisana mejna obtežba
Upravni organ je pri presoji, ali je kmetijsko gospodarstvo vlagatelja preseglo predpisane mejne obtežbe 2,5 GVŽ na ha KZU, dolžan upoštevati glede površine kmetijskih zemljišč podatke, ki jih vlagatelj navede v zbirni vlogi.
Za določitev zaščitene kmetije se glede lastništva in obsega uporabljajo podatki iz zemljiške knjige, glede višine katastrskega dohodka pa podatki iz zemljiškega katastra.
Edina kriterija za določitev zaščitene kmetije sta lastništvo in primerljiva površina, ne pa tudi druge okoliščine.
Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004 člen 3, 35, 36, 41.
neposredna plačila v kmetijstvu - dobra kmetijska praksa - potrdilo o pridobitvi znanja iz fitomedicine
Upravičenci morajo pri investiranju v prilagoditev EU standardom v vseh drugih elementih izvajati dobro kmetijsko prakso, ki vključuje tudi izvajanje načela dobre kmetijske prakse varstva rastlin, za slednje pa je treba med drugim tudi pridobiti potrdilo o pridobitvi znanja iz fitomedicine.
ZKZ člen 64, 68, 71. SPZ člen 13, 88. ZUS-1 člen 63, 63/2, 64, 64/1.
komasacija - nova razdelitev - služnosti - prenehanje služnosti - odprava kršitve pravil upravnega postopka v upravnem sporu
Niti ZKZ niti SPZ ne določata, da bi moralo imeti vsako zemljišče, ki je dodeljeno posameznemu udeležencu z odločbo o novi razdelitvi zemljišč, neposreden dostop do javne poti.
Zmotno je tožbeno stališče, da je tožena stranka z izpodbijano odločbo odločala o ukinitvi stvarnih pravic, o čemer je pristojno odločati samo sodišče. Določbo 1. odstavka 68. člena ZKZ, da služnosti in lastninske omejitve, ki po razdelitvi komasacijskega sklada udeležencu niso več potrebne, prenehajo, je namreč po mnenju sodišča treba razlagati tako, da prenehajo ex lege, torej po samem zakonu.
Tožena stranka ni odločala o prenehanju preje obstoječe služnosti, temveč o ustanovitvi nove služnosti na podlagi prvostopenjske odločbe UE A., s katero pa je bil podan šele pravni naslov za ustanovitev nove služnosti, ne pa že tudi vzpostavljena služnostna pravica v stvarnopravnem pomenu. Komasacijska upravna odločba ima namreč stvarnopravne nasledke, to je ustanovitev nove služnosti, lahko šele z nastopom njene pravnomočnosti, saj se z odločbo ustanovljene pravice vpišejo v zemljiško knjigo po njeni pravnomočnosti (3. odstavek 71. člena ZKZ), kar v zvezi s 13. členom SPZ velja tudi za služnostne pravice.
Utemeljen je tožbeni očitek, da je tožena stranka bistveno kršila pravilo postopka, ker tožnikoma pred odločitvijo ni dala možnosti, da se izjavita o pritožbi oziroma o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe (3. točka drugega odstavka 237. člena v zvezi s 1. odstavkom 254. člena ZUP). Iz predloženih upravnih spisov namreč ni razvidno, da bi bila pritožba pred odločitvijo o njej poslana tožnikoma v odgovor (1. odstavek 241. člena oziroma 4. odstavek 246. člena ZUP). Vendar ta kršitev od uveljavitve novega ZUS-1 ne učinkuje več absolutno, torej v smislu, da bi moralo sodišče izpodbijani akt, v zvezi s katerim je podana, vselej odpraviti. To kršitev je namreč glede na določbe 2. alineje drugega odstavka 63. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 možno odpraviti v sodnem postopku.
Iz navedenih zakonskih določb torej izhaja, da postopek komasacije poteka v dveh fazah: uvedba komasacije in razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada. Obe fazi postopka se zaključita z izdajo upravne odločbe oziroma odločb, zoper kateri je zagotovljeno pravno varstvo.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - status kmeta
V
6. odstavku 24. člena ZKZ je med drugim določeno, da če nastane dvom, ali je fizična oseba kmet, odloča o tem upravna enota, na območju katere leži pretežni del kmetijskega zemljišča, ki ga fizična oseba uporablja. Iz navedene določbe izhaja, da se o tem, ali se oseba šteje za kmeta, odloča v upravnem postopku kot o upravni stvari. V obravnavani zadevi pa je odločanje o tem, ali oseba (tožnik) šteje za kmeta, predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP. V konkretni zadevi se je prvostopenjski organ odločil navedeno (sporno) predhodno vprašanje (ali tožnik izpolnjuje pogoje za kmeta) reševati sam, vendar pa po presoji sodišča dejanskega stanja pri reševanju navedene zadeve oz. vprašanja ni popolno ugotovil.