Uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva (2014) člen 3, 3/1, 3/1-1. Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije člen 3, 3/4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - državne pomoči - višina zavarovalne premije - kmetijstvo - podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij - javni zavod
Izjemo, po kateri se za mikro, mala in srednja podjetja ne štejejo subjekti, pri poslovanju katerih je na določen način udeležen javni organ, je treba razumeti v luči namena, ki ga zasleduje pravo EU o podporah mikro, malim in srednjim podjetjem. Kot pojasnjuje Komisija v objavljenih Smernicah za opredelitev MSP, so namreč podpore namenjene tistim mikro, malim in srednjim podjetjem, ki jih pretežno financira zasebni kapital, saj imajo podjetja, ki so v javnem lastništvu, praviloma določene konkurenčne prednosti, zlasti finančne (npr. financirajo se iz javnih sredstev), ki jih ostala podjetja nimajo na voljo. Poleg navedenega pri podjetjih, ki jih posredno ali neposredno obvladujejo javni organi, zaradi posebnosti javnih organov pogosto ni mogoče izračunati podatkov o številu zaposlenih in finančnih podatkov skupine. Z namenom izogniti se samovoljnemu razlikovanju med različnimi javnimi organi držav članic in glede na potrebo po pravni varnosti, predstavlja pojem javnega organa iz 4. točke 3. člena Priloge 1 avtonomni pojem prava EU, ki je neodvisen od morebitnih nacionalnih opredelitev.
V upravnem postopku je treba med drugim (poleg skladnosti agrarne operacije s prostorskim aktom občine) ugotoviti tudi, ali načrtovana agromelioracija predstavlja sklop ukrepov, ki lahko dejansko izboljšajo lastnosti kmetijskega zemljišča oziroma pogoje kmetijske pridelave.
Do vsebine načrta agromelioracijskih del s popisom del za izvedbo agromelioracije se ministrstvo v postopku pri svojem zaključku, da pri načrtovanih delih ne gre za zahtevno agromelioracijo, ni opredelilo, zaradi česar izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - odmera zborničnega prispevka - zavezanec za plačilo prispevka
Zbornice oziroma druge oblike združevanja, ki so ustanovljene z zakonom za izvrševanje javnih pooblastil in predvsem zaradi izvrševanja določenih nalog v javnem interesu, ne sodijo med združenja, ki jih varuje 42. člen Ustave. Obvezno članstvo v njih ne posega v pravico prizadetih, da se svobodno združujejo, ki je na splošno zagotovljena v drugem odstavku 42. člena Ustave. Ker je KGZS javnopravna oblika združevanja, tudi zanjo velja, da obvezno članstvo v njej ne posega v pravico obveznih članov iz 42. člena Ustave. Po nadaljnji presoji Ustavnega sodišča v tej odločbi pa določbe ZKGZ, ki določajo obvezno članstvo v KGZS in obvezno plačevanje članarine, tudi ne posegajo nedopustno v splošno svobodo ravnanja iz 35. člena Ustave. Zato je Ustavno sodišče odločilo, da te določbe ZKGZ niso v neskladju z Ustavo.
O tožnikovi obveznosti je na podlagi tretjega odstavka 25. b člena ZKGZ z upravnim aktom odločila zbornica kot nosilec javnega pooblastila. Sodno varstvo zoper dokončne upravne akte pa se na podlagi prvega odstavka 157. člena Ustave izvaja v upravnem sporu, torej v sporu, v katerem sodišče odloča s to sodbo.
Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60. Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 6.
sofinanciranje iz javnih sredstev - pomoč mladim kmetom - zavrnitev vloge - usklajeno delovanje - umetno ustvarjeni pogoji za pridobitev ugodnosti
Tožničina vloga je bila zavrnjena, ker je tožnica umetno oblikovala situacijo, v kateri sicer formalno izpolnjuje pogoje javnega razpisa, ne pa njegovega namena, to je medgeneracijskega prenosa kmetije s ciljem povečanja konkurenčnosti brez umetne ustvaritve okoliščin za pridobitev sredstev.
Dejanja, ki so sicer skladna z veljavnimi predpisi, vendar pa kot celota kažejo, da cilj ni bil vzpostavitev samostojnega kmetijskega gospodarstva in povečanje njegove konkurenčnosti, pač pa je tožnica pogoje za pridobitev ugodnosti po javnem razpisu ustvarila umetno v sodelovanju s svojim možem in v nasprotju s cilji te zakonodaje. Zato je bila pravilna odločitev tožene stranke, da njeno vlogo zavrne.
Toženi stranki ni treba izkazovati samega namena zlorabe pravice pridobitve sredstev na strani tožnice, temveč za to zadošča ugotovitev s stopnjo verjetnosti (in ne gotovosti) umetne ustvaritve položaja, ki izhaja iz vrste medsebojno povezanih objektivnih elementov.
neposredna plačila v kmetijstvu - pritožba - molk organa
Iz povzete vsebine pritožbe je torej nedvomno razvidno, da je tožnik tudi navedel, da je podal vlogo za aktiviranje in izplačilo plačilnih pravic, vključno z zeleno komponento, ter kot zaključno predlagal, da se zadeva odstopi drugostopenjskemu organu, ki naj njegovemu zahtevku ugodi. Tudi po oceni sodišča je tožnikove navedbe v tem delu v pritožbi šteti kot pritožbo, ker prvostopenjski organ ni odločil o tožnikovem zahtevku za izplačilo plačilnih pravic, vključno z zeleno komponento, upoštevajoč pritožbeni predlog pa tudi, da je predlagal drugostopenjskemu organu ugoditev zahtevku. Ker pa tožnik v vlogi tega zahtevka sploh ni podal, je drugostopenjski organ pravilno presodil, da tožnik uveljavlja molk organa v tem delu in posledično tudi pravilno odločil, da pritožba zaradi molka organa ni utemeljena, ker molk organa sploh ni nastopil.
COVID-19 - izpad dohodka - nadomestilo - nova dejstva in dokazi v ponovljenem postopku
Sodišče sodi, ker gre pri uveljavljanju zahtevka za finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi epidemije covida-19 za postopek, ki je usmerjen v oblikovanje novega, bodočega pravnega razmerja, da bi moral prvostopenjski organ pri svoji odločitvi upoštevati tudi (nova) dejstva, ki so bila ob izdaji izpodbijane odločbe. To pomeni, da je toženka, ker v ponovnem postopku ni upoštevala oziroma presojala tožnikovih navedb, da se mesečnemu temeljnemu dohodku odpoveduje oziroma da ga je vrnil (sicer po izdaji odpravljene odločbe z dne 12. 6. 2020), kot zatrjuje tudi v tožbi (in česar toženka ne osporava), kršila določbo prvega odstavka 138. člena ZUP.
odobritev pravnega posla - predkupna pravica - status kmeta - mejaš - pridobitev lastninske pravice
Uvodoma je treba poudariti, da je odločba o priznanju statusa kmeta deklaratorne narave, ki pravno učinkuje ex tunc, tj. od tedaj, ko so nastala dejstva, ki so po zakonu pomembna za nastanek (ugotovljenega) pravnega stanja (statusa kmeta). Pritrjuje pa sodišče tožniku, da morajo dejstva, na podlagi katerih sprejemnik ponudbe uveljavlja predkupno pravico, obstajati že v času sprejema ponudbe. Predkupna pravica se namreč izčrpa z nakupom kmetijskega zemljišča, zato morajo okoliščine, ki so podlaga za zaključek o obstoju predkupne pravice, v času sklenitve kupne pogodbe (že) obstajati. Po 41. členu SPZ (na katerega je opozoril tudi drugostopenjski organ) se z dedovanjem pridobi lastninska pravica v trenutku zapustnikove smrti. Enako oziroma podobno določa tudi 132. člen Zakona o dedovanju, po katerem pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Glede na povedano (in ob upoštevanju datuma smrti pok. C. C.) je torej nedvomno šteti, da je stranka z interesom B. B. izkazoval status predkupnega upravičenca kmeta mejaša v času sprejema ponudbe.
Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60.
neposredna plačila v kmetijstvu - pogoji za pridobitev sredstev - plačila za izvajanje ukrepov OMD - Degresija plačil OMD - umetno ustvarjeni pogoji za pridobitev ugodnosti - kmetijsko gospodarstvo
Tožnik je plačilo ukrepa OMD v letu 2014 uveljavljal za površino 175,90 ha, v letu 2015 za površino 163,54 ha in v letu 2019 za površino 163,99 ha. V letu 2019 je torej prijavil manjšo, in ne večje površine svojega KMG, kar smiselno pomeni tudi nižje plačilo. Zato ni mogoče šteti, da je ta prenos parcel zanj že sam po sebi pomenil umetno ustvarjanje pogojev iz 60. člena Uredbe št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008. Pridobljena ugodnost bi bila namreč zanj nižja in ne višja.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2019 (2019) člen 8. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 12. Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 člen 31, 31/1. Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - zbirna vloga - zavrnitev zahtevka - pogoji za pridobitev sredstev - prenos kmetijskih zemljišč - ukrepi Programa razvoja podeželja
V obravnavani zadevi je ključno vprašanje, ali je tožnica na očitan ji način (tj. z medsebojno povezanostjo kmetijskih gospodarstev) ravnala z izključnim namenom, da bi pridobila višje plačilo za ukrep, ter hkrati, ali tako ravnanje tožnice onemogoča dosego ciljev tega ukrepa. Sodišče ugotavlja, da se niti prvo- niti drugostopenjski organ nista konkretno opredelila do vseh tožničinih zatrjevanih okoliščin in interesov, predvsem pa oba organa spregledata, da je obstoj subjektivnega elementa podan takrat, kadar stranka z ustvarjanjem lažnih pogojev namerava priti izključno do koristi, ki ni skladna s cilji te ugodnosti.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2019 (2019) člen 8. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 12. Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 člen 31, 31/1. Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - zbirna vloga - zavrnitev zahtevka - pogoji za pridobitev sredstev - prenos kmetijskih zemljišč - ukrepi Programa razvoja podeželja
Vrhovno sodišče je v sklepu X Ips 2/2021 poudarilo, da je uporaba 60. člena Uredbe 1306/2013/EU izrecno vezana na odobritev ugodnosti fizičnim ali pravnim osebam, v zvezi s katerimi je ugotovljeno, da so bili pogoji za pridobitev takšnih ugodnosti ustvarjeni umetno. Umetno ustvarjeni pogoji se morajo torej nanašati na osebo, ki skuša na njihovi podlagi te ugodnosti pridobiti, vzpostavljeni pa morajo biti zaradi pridobitve te ugodnosti. V obravnavanem primeru pa je organ ugotovil, da je tožnica v obravnavanem letu 2018 prijavila manjšo in ne večje površine svojega KMG, kar pomeni tudi nižje plačilo. Zato, kot sodi Vrhovno sodišče, ni mogoče šteti, da je ta prenos parcel zanjo že sam po sebi pomenil umetno ustvarjanje pogojev iz 60. člena Uredbe 1306/2013/EU. Pridobljena ugodnost bi bila namreč zanjo nižja in ne višja.
ZUS-1 člen 47, 48. ZUP člen 43, 44, 143, 229, 240, 240/2.
odobritev pravnega posla - prekinitev postopka - pritožba - aktivna legitimacija - pravica do sodelovanja v postopku - pravni interes
Slednjemu ugovoru (ki ga sodišče obravnava kot kršitev pravice do sodelovanja v celotnem upravnem postopku) ni mogoče pritrditi. 44. člen ZUP res nalaga organu, da mora ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Ta določba je v nadaljevanju zakona še podrobneje razdelana v 143. členu ZUP, ki nalaga konkretna dejanja organu v tej smeri, torej v smeri zagotavljanja udeležbe vseh strank v konkretnih postopkih. Vendar - in kot izhaja tudi iz prej omenjenega Komentarja k 143. člena ZUP - organ v takih primerih odloča na podlagi podatkov, ki jih ima na voljo v času izdelave vabila k udeležbi, do tega časa pa so načeloma znane stranke postopka, vsebina zahtevka in obseg sodelovanja strank v ugotovitvenem postopku. To za konkretni primer (kot je navedel že drugostopenjski organ) pomeni presojo pravnega interesa v okviru 22. člena ZKZ, na podlagi katerega je začet postopek odobritve pravnega posla, tj. po tem, ko fizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine (sprejme ponudbo, ki je bila objavljena na oglasni deski pri upravnem organu), poda vlogo za odobritev pravnega posla. Da bi tožnik tako vlogo vložil, ne zatrjuje, glede na naravo stvari (odobritev pravnega posla s kmetijskim zemljiščem) pa tožnik (kljub vpisu plomb v zemljiški knjigi v korist tožnika na obravnavanem zemljišču, s čimer je bil seznanjen tudi prvostopenjski organ) pravnega interesa, ki bi terjal vabilo organa k udeležbi v postopku, po oceni prvostopenjskega organa (ter s potrditvijo drugostopenjskega organa) očitno ni izkazal. Temu pritrjuje tudi sodišče.
Glede na povzeto vsebino pooblastila pa tudi po oceni sodišča ni mogoče slediti tožbeni trditvi, da za objavo ponudbe na oglasni deski za prodajo navedenih nepremičnin pod tam navedenimi pogoji, pooblaščenka ni bila pooblaščena. Prvi tožnik je pooblaščenko nedvomno pooblastil za vodenje postopka po določilih Zakona o kmetijskih zemljiščih, kar glede na ZKZ nedvomno terja objavo ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča (gozda ali kmetije) na oglasni deski.
Vsebina ponudbe je v domeni prodajalca ter da v primeru, ko ponudba prodajalca, ki želi prodati kmetijsko zemljišče, kmetijo ali gozd, poleg tega zemljišča obsega še stavbno zemljišče, ni nedopustna. Gre namreč za izraz volje prodajalca in pomeni le, da se je prodajalec odločil, da tudi zemljišče, ki je sicer stavbno, prednostno ponudi predkupnim upravičencem po ZKZ.
Zgolj z konkretnimi dejstvi, ki bi pomenila nepravilno ugotovljeno dejansko stanje v odločbi o priznanju statusa kmeta, izračunu dohodka za leto 2018 ter ostalih listin, bi druga tožnica (in prvi tožnik) lahko ugovarjala priznanemu statusu in na taka konkretna dejstva bi moralo biti v postopku odgovorjeno oziroma bi jih moral prvostopenjski organ obravnavati.
Uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva (2014) člen 3, 3/1. Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije priloga 1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za sofinanciranje - zavarovalna premija - povezana podjetja
Iz Smernic Evropske komisije za opredelitev mikro, malih in srednjih podjetij izhaja, da je pri opredelitvi mikro, malih in srednjih posjetij pomemben koncept nadzora, in sicer pravnega in dejanskega. Nadzor določa, ali se podjetje šteje za partnersko ali povezano podjetje ali ne. Poleg kapitala ali lastniških deležev je zato treba oceniti tudi nadzor enega podjetja nad drugim.
Ob upoštevanju dejstva, da je pravni posel sklenjen (pod odložnim pogojem odobrenim s strani upravne enote) s trenutkom, ko upravna enota sprejme izjavo o sprejemu ponudbe, je uveljavljanje predkupnega upravičenja mogoče do tega trenutka oziroma najkasneje do trenutka, ko posameznik poda vlogo za odobritev pravnega posla.
Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60.
neposredna plačila v kmetijstvu - umetno ustvarjeni pogoji za pridobitev ugodnosti - objektivni pogoj - subjektivni pogoj - zloraba pravic
SEU je v sodbi C-434/12 zavzelo stališče, da mora biti za uporabo navedene določbe ugotovljen obstoj objektivnega kot tudi subjektivnega elementa. Glede prvega mora iz objektivnih okoliščin posameznega primera izhajati, da cilja, ki mu sledi izplačilo kmetijske ugodnosti, ni mogoče doseči. Za obstoj subjektivnega elementa pa je treba na podlagi objektivnih dokazov priti do sklepa, da je z ustvarjanjem lažnih pogojev, katerih izpolnitev se zahteva za pridobitev plačila kmetijske ugodnosti, prosilec nameraval priti izključno do koristi, ki ni skladna s cilji te ugodnosti. Glede tega se sodišče lahko opre ne le na elemente, kot so pravne, ekonomske oziroma osebne povezave med osebami, ki so vpletene v podobne investicijske projekte, temveč tudi na znamenja, ki kažejo na nemarno usklajevanjem med temi osebami. Gre torej za splošno opredelitev elementov zlorabe, ki izhajajo iz sodne prakse SEU.
Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 člen 31, 32.
plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in drugih državnih pomoči - območje kmetijskih zemljišč - kmet - kmetijsko gospodarstvo - samostojni objekt
Kot izhaja iz Uredbe 1307/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005, na katero se sklicuje organ in ki v 4. členu določa, da se v tej uredbi uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: „kmet“ pomeni fizično ali pravno osebo oziroma združenje fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status, ki je takemu združenju in njegovim članom dodeljen z nacionalno zakonodajo, katerih kmetijsko gospodarstvo je na ozemlju uporabe Pogodb, opredeljenem v členu 52 PEU v povezavi s členoma 349 in 355 PDEU, in ki opravlja kmetijsko dejavnost (točka a prvega odstavka); „kmetijsko gospodarstvo“ pa pomeni vse enote, ki se uporabljajo za kmetijske dejavnosti in s katerimi upravlja kmet ter se nahajajo na ozemlju iste države članice (točka b prvega odstavka). Iz teh definicij ni mogoče izluščiti pravila, da morajo KMG, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo samostojni pravni subjekti, vendar pod enotnim upravljanjem, v zvezi z ukrepi kmetijske politike uveljavljati plačila kot ena oseba. Seveda pa troje ali več ločenih KMG ne sme poslovati zgolj zaradi ustvarjanja pogojev za pridobitev ugodnosti, kar prepoveduje 60. člen Uredbe 1306/2013/EU.
Uredba o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju (2016) člen 4, 5, 5/1, 7. Pravilnik o registru pridelovalcev grozdja in vina (2007) člen 8, 12.
vinogradništvo - zavrnitev tožbe - glavna obravnava
Tožnik ni prejel podpore, ker vloge ni vložil pred tržnim letom pred izvedbo prestrukturiranja vinograda in z ustreznimi vpisi v register ni izkazal kasnejšega prestrukturiranja.
Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60.
neposredna plačila v kmetijstvu - grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva (GERK) - program razvoja podeželja - pogoji za pridobitev sredstev
SEU je v sodbi C-434/12 zavzelo stališče, da mora biti za uporabo navedene določbe ugotovljen obstoj objektivnega kot tudi subjektivnega elementa. Glede prvega mora iz objektivnih okoliščin posameznega primera izhajati, da cilja, ki mu sledi izplačilo kmetijske ugodnosti, ni mogoče doseči. Za obstoj subjektivnega elementa pa je treba na podlagi objektivnih dokazov priti do sklepa, da je z ustvarjanjem lažnih pogojev, katerih izpolnitev se zahteva za pridobitev plačila kmetijske ugodnosti, prosilec nameraval priti izključno do koristi, ki ni skladna s cilji te ugodnosti. Gre torej za splošno opredelitev elementov zlorabe, ki izhajajo iz sodne prakse SEU.1 Pri tem je v konkretnih zadevah bistveno, da ugotovljena dejstva omogočajo preizkus obstoja konstitutivnih elementov zlorabe, zlasti ali so gospodarski subjekti izvedli povsem formalne ali umetne transakcije, ki nimajo nobene ekonomsko poslovne utemeljitve, s poglavitnim namenom, da so deležni koristi, ki jim ne pripadajo.
ukrep kmetijskega inšpektorja - izvršilni naslov - sklep o dovolitvi izvršbe - predlog za odlog izvršbe
S tem, ko predlogu tožeče stranke za odlog izvršbe ni bilo ugodeno, je bilo odločeno le o tem, da se izpolnitev odrejene obveznosti v izvršilnem naslovu ne odloži, ni pa bilo s tem odločeno o obveznosti (oziroma pravici ali pravni koristi) sami. Odločitev, vsebovana v izvršilnem naslovu, se ne spreminja in zato v pravico, obveznost oziroma pravno korist tožeče stranke s predmetno odločitvijo ni poseženo.