gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki - zazidava balkonov
Sosednji vrstni hiši (tožnikova in hiša prizadete stranke) se stikata z zunanjimi zidovi in fasado tako na severni kot na južni strani, v kletnem delu se stikata v celoti (ni bilo izvedene dilatacije), medtem ko je bila med objektoma v pritličju v osrednjem delu (med sosednjima stenama v dolžini 720 cm) izvedena dilatacija. Ob takem dejanskem stanju celotne obstoječe vrstne stavbe, na kateri se ob meji z zemljiščem prizadete stranke izvede zazidava balkonov, čeprav s 5 cm dilatacijo, ne zahteva 4-metrskega odmika od parcelne meje s sosednjim zemljiščem.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - načelo zaslišanja stranke
Tožnica je bila s pozivom za izjavo v inšpekcijskem postopku z dne 26. 8. 2011 seznanjena z ugotovitvami, ki jih je inšpektor ugotovil na ogledu in so za odločitev bistvene, in sicer za kakšen objekt gre, za kaj je namenjen, da gre za objekt, za katerega bi investitor pred pričetkom del moral pridobiti gradbeno dovoljenje in da jo bo, če ne bo sporočila, kdo je investitor gradnje, obravnaval kot odgovorno za gradnjo. S tem ji je bila dana možnost, da se izjavi o zadevi, to možnost pa je tudi izkoristila.
S tem, ko je toženka v okviru subjektivnega roka iz drugega odstavka 263. člena ZUP izdala „dopolnilno odločbo“, ne pa tudi sklepa o obnovi postopka, ni začela obnove postopka v zakonsko predpisanem roku. Nadaljnji postopek je sicer pripeljal tudi do izdaje sklepa o obnovi postopka, vendar pa se je to zgodilo šele po preteku subjektivnega roka.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za notranje zadeve - detektivska dejavnost - protiprisluškovanje
Inšpekcijski organ bi lahko štel, da je tožnica z izvajanjem protiprisluškovalnih pregledov opravljala detektivsko dejavnost brez veljavne licence ali brez veljavnega pooblastila le, če bi ugotovil, da je pri tem uporabila upravičenja, ki jih imajo detektivi na podlagi 27. člena ZDD-1, tj. upravičenja, s katerimi bi lahko posegla v človekove pravice in temeljne svoboščine drugih oseb.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - uporaba objekta brez uporabnega dovoljenja
Že iz narave gradbenega dovoljenja, ki tožnici dovoljuje rekonstrukcijo stanovanjske hiše, izhaja, da ima pravico, da v ta namen objekt uporablja v taki meri oziroma na tak način, kot je potreben zaradi izvedbe gradbenih del. V zadevi ni sporno, da gradnja še ni dokončana, v postopku ugotovljena dejstva pa ne kažejo na to, da je tožnica stanovanjsko hišo uporabljala za drug namen, kot je dokončanje gradnje.
ničnost odločbe - predlog za izrek ničnosti po uradni dolžnosti - pobuda
Iz vlog pooblaščenca tožnikov z dne 26. 10. 2010, na podlagi katerih je bil pričet obravnavani postopek, izhaja, da gre pravzaprav za zahtevek za vrnitev v naravi kmetijskih parcel, ki so predmet zakupne pogodbe z dne 17. 6. 2008, sklenjene med Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS in Agrarno skupnostjo … V okviru te vloge tožniki med drugim predlagajo tudi, naj upravni organ odločbi Upravne enote Kamnik iz leta 2000 razglasi za nični po uradni dolžnosti. Take navedbe tožnikov zaradi izrecnosti in nedvoumnosti, pa tudi zaradi narave vloge, v kateri so bile podane, po presoji sodišča nikakor ni mogoče šteti za formalen predlog za pričetek postopka za izrek navedenih odločb za nične, temveč zgolj za pobudo organu za odločanje po uradni dolžnosti, kot je to pravilno ugotovila že toženka.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - namenska raba zemljišča
Glede na razvrstitev ureditvenih enot v tipološke skupine, med katerimi je enodružinska zazidava (E) posebna enota, prav tako pa tudi kmetijska dejavnost (K) in glede na citirane posebne pogoje za oblikovanje v ureditveni enoti K iz 36. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojev, je pravilna ugotovitev toženke, da na predmetnem območju novogradnja enodružinskih hiš, ki niso v sklopu kmetije, ni dopustna.
prenos koncesije - opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti - upravičeni predlagatelj prenosa koncesije - statusno preoblikovanje podjetja
Tožnica v tožbi navaja razloge, zakaj do zatrjevanega prenosa še ni prišlo oz. zaradi katerih samostojna podjetnica A.A. (koncesionarka) še ni predlagala vpisa sprememb v sodni register. Zato ne more biti sporno, da se zahteva za prenos nanaša na koncesijo, katere imetnica je še vedno A.A. Ker do statusnega preoblikovanja še ni prišlo, pa je v tem pogledu neutemeljeno tudi tožničino sklicevanje oziroma zatrjevanje pravice do prenosa koncesije na podlagi njenega univerzalnega pravnega nasledstva koncesionarke A.A. kot samostojne podjetnice, ki naj bi temeljilo na drugem odstavku 667. člena ZGD-1.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - vezanost organa na pravnomočno inšpekcijsko odločbo
Organ, ki odloča o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora, je vezan na ugotovljen nedovoljen poseg v prostor, naveden v izreku inšpekcijskega ukrepa.
V obnovljenem postopku je treba upoštevati dejansko stanje oziroma dejstva, ki so obstajala v času prvega odločanja, kar v obravnavanem primeru pomeni, da je treba upoštevati dejansko stanje in dejstva, ki so obstajala 30. 5. 1995 (ko je bilo odločeno o zahtevi za izdajo lokacijskega dovoljenja). Ker je bil sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, na katerega se sklicuje tožnik in s katerim je nastalo novo pravno razmerje (tožnik je pridobil pravico do nujne poti) izdan šele 16. 4. 2010, ga v obnovljenem postopku ne bi bilo mogoče upoštevati, tudi če bi bil relevanten za sporni primer, kar pa, kot rečeno, ni.
Z razveljavitvijo odločbe se pravne posledice, ki so iz nje že nastale, ne odpravijo, ne morejo pa iz nje nastati nobene nadaljnje posledice, zato je izrek izpodbijane odločbe, s katerim je lokacijsko dovoljenje z dne 30. 5. 1995, spremenjeno 21. 11. 1995, razveljavljeno, hkrati pa je vloga tožnika za izdajo lokacijskega dovoljenja zavrnjena, sam s sabo v nasprotju.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - komunalna oprema - pogodba o opremljanju - sklenitev pogodbe o opremljanju
Komunalni prispevek se lahko odmeri tudi za posamezno vrsto komunalne opreme (npr. le za kanalizacijo), pogoj pa je, da se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme.
Občina zagotavlja gradnjo komunalne opreme, vendar je izpolnjevanje te obveznosti odvisno od obsega razpoložljivih finančnih sredstev. Občina lahko v primeru, ko te svoje obveznosti ne more realizirati v času, ki bi bil sprejemljiv za investitorja, ki želi graditi na stavbnem zemljišču, z njim sklene pogodbo o opremljanju. Vendar (ne)sklenitev pogodbe o opremljanju v obravnavani zadevi nima vpliva na presojo zakonitosti izpodbijane odločbe, morebitna škoda, ki s tem nastaja investitorju, pa je predmet pravdnega postopka.
ZUTD člen 164, 172, 172/1, 172/1-8. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-2.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - izbris iz registra - kršitev delovnopravne zakonodaje - načelo zaslišanja stranke
Tožnica ima sicer prav, da ministrstvo poleg registra oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu vodi še vrsto drugih registrov, zato bi bile načeloma res mogoče različne interpretacije o tem, iz katerega od teh registrov je treba na podlagi izpodbijane odločbe izbrisati tožnico. Vendar pa bi lahko do take nejasnosti prišlo le v primeru, če bi bila tožnica poleg registra iz prvega odstavka 163. člena ZUTD vpisana še v katerega izmed teh registrov.
Izpodbijana odločba temelji izključno na podatkih iz pravnomočne odločbe o prekršku, ki jo je prejelo ministrstvo, torej na uradnih podatkih, ki jih ima organ. Pri tem ne iz obrazložitve izpodbijane odločbe, ne iz upravnih spisov ne izhaja nobena okoliščina, ki bi kazala na to, da bi bilo treba tožnico zaslišati zaradi zaščite njenih interesov (kot npr. nejasnosti glede dejanskega stanja ali druge okoliščine, ki bi po svoji naravi zahtevale njeno izjasnitev).
Če organ v postopku za vpis v register ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za ta vpis, to ne pomeni, da ne bi mogel v naknadnem postopku za izbris iz registra ugotoviti, da so izpolnjeni (deloma tudi drugačni) pogoji za izbris in to ne glede na to, da se preverjanje izpolnjevanja teh pogojev nanaša na deloma prekrivajoči se časovni obdobji.
Ob predhodnem preizkusu tožbe je sodišče ugotovilo, da tožnika v tožbi nista izkazala pravnega interesa za vložitev tožbe, saj nista izkazala možnosti, da bi se z vloženim upravnim sporom položaj njunega mladoletnega otroka lahko izboljšal.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožnica se ne more uspešno sklicevati na to, da ne presega premoženjskega cenzusa 520,00 EUR, saj tožena stranka svoje odločitve v izpodbijanem aktu ni oprla na neizpolnjevanje premoženjskih kriterijev, temveč jo je utemeljila z neizpolnjevanjem vsebinskih pogojev, določenih v 24. členu ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - osebni stečaj - obstoj stečajne mase - odpust dolga
Tožnica se ne more uspešno sklicevati na to, da je podala predlog za odpust obveznosti, saj v postopku pred organom za brezplačno pravno pomoč tega ni uveljavljala in tudi v tožbi ne izkazuje, da je pred stečajnim sodiščem v zvezi z vlogo za začetek postopka osebnega stečaja vložila tudi prošnjo za odpust dolga.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - obnova inšpekcijskega postopka - nova dejstva in novi dokazi
Dejstvo, da teče postopek za spremembo prostorskega načrta in okoliščina, da je bila v obravnavo sprejeta pobuda zavezanke za izvzetje njenih zemljišč iz območja kmetijskih zemljišč, ne predstavljata novega dejstva oziroma novega dokaza, na podlagi katerih bi bila mogoča obnova postopka, v katerem je bila na podlagi 152. člena ZGO-1 izdana odločba gradbenega inšpektorja, ker tožnica za predmetno gradnjo nima gradbenega dovoljenja.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - preganjanje zaradi verske pripadnosti - dokazno breme
Tožnik prosi za priznanje mednarodne zaščite zaradi verskega prepričanja, narodnosti in protirežimskega delovanja v Iranu, pri čemer pa v izvorni državi ni imel težav zaradi svoje vere, saj gre pri dogodku v šoli zgolj za enkratno dejanje in pri tem ni bil izpostavljen mučenju ali nečloveškemu ravnanju, v upravnem postopku pa tudi ni konkretno navedel, kakšne težave naj bi imel zaradi svoje narodnosti. Tožena stranka je tudi pravilno ugotovila, da je tožnik dajal nasprotujoče si izjave glede utemeljevanja prošnje na podlagi političnega delovanja, saj bi se navedbam o opisanih dogodkih lahko sledilo le, če bi bile njegove izjave vseskozi skladne in konsistentne, kar pa v konkretnem primeru niso.
Organ je pri višini tožničine obveznosti izhajal iz njene pogodbene zaveze, drugih okoliščin, na katere se sklicuje tožnica, kot so njene premoženjske razmere, zato ni bilo mogoče mogoče upoštevati.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnove in razvoja vasi - zahtevek za izplačilo odobrenih sredstev - pogoji za izplačilo sredstev
Izpodbijana odločitev je bila sprejeta v postopku na podlagi 56. člena ZKme-1 v zvezi z zahtevo tožeče stranke po izplačilu že odobrenih sredstev. V tem postopku pa se ugotavlja zgolj izpolnjevanje pogojev iz odločbe o pravici do sredstev.