S tem, ko je toženka v okviru subjektivnega roka iz drugega odstavka 263. člena ZUP izdala „dopolnilno odločbo“, ne pa tudi sklepa o obnovi postopka, ni začela obnove postopka v zakonsko predpisanem roku. Nadaljnji postopek je sicer pripeljal tudi do izdaje sklepa o obnovi postopka, vendar pa se je to zgodilo šele po preteku subjektivnega roka.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - načelo zaslišanja stranke
Tožnica je bila s pozivom za izjavo v inšpekcijskem postopku z dne 26. 8. 2011 seznanjena z ugotovitvami, ki jih je inšpektor ugotovil na ogledu in so za odločitev bistvene, in sicer za kakšen objekt gre, za kaj je namenjen, da gre za objekt, za katerega bi investitor pred pričetkom del moral pridobiti gradbeno dovoljenje in da jo bo, če ne bo sporočila, kdo je investitor gradnje, obravnaval kot odgovorno za gradnjo. S tem ji je bila dana možnost, da se izjavi o zadevi, to možnost pa je tudi izkoristila.
ničnost odločbe - predlog za izrek ničnosti po uradni dolžnosti - pobuda
Iz vlog pooblaščenca tožnikov z dne 26. 10. 2010, na podlagi katerih je bil pričet obravnavani postopek, izhaja, da gre pravzaprav za zahtevek za vrnitev v naravi kmetijskih parcel, ki so predmet zakupne pogodbe z dne 17. 6. 2008, sklenjene med Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS in Agrarno skupnostjo … V okviru te vloge tožniki med drugim predlagajo tudi, naj upravni organ odločbi Upravne enote Kamnik iz leta 2000 razglasi za nični po uradni dolžnosti. Take navedbe tožnikov zaradi izrecnosti in nedvoumnosti, pa tudi zaradi narave vloge, v kateri so bile podane, po presoji sodišča nikakor ni mogoče šteti za formalen predlog za pričetek postopka za izrek navedenih odločb za nične, temveč zgolj za pobudo organu za odločanje po uradni dolžnosti, kot je to pravilno ugotovila že toženka.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki - zazidava balkonov
Sosednji vrstni hiši (tožnikova in hiša prizadete stranke) se stikata z zunanjimi zidovi in fasado tako na severni kot na južni strani, v kletnem delu se stikata v celoti (ni bilo izvedene dilatacije), medtem ko je bila med objektoma v pritličju v osrednjem delu (med sosednjima stenama v dolžini 720 cm) izvedena dilatacija. Ob takem dejanskem stanju celotne obstoječe vrstne stavbe, na kateri se ob meji z zemljiščem prizadete stranke izvede zazidava balkonov, čeprav s 5 cm dilatacijo, ne zahteva 4-metrskega odmika od parcelne meje s sosednjim zemljiščem.
Ob predhodnem preizkusu tožbe je sodišče ugotovilo, da tožnika v tožbi nista izkazala pravnega interesa za vložitev tožbe, saj nista izkazala možnosti, da bi se z vloženim upravnim sporom položaj njunega mladoletnega otroka lahko izboljšal.
V obnovljenem postopku je treba upoštevati dejansko stanje oziroma dejstva, ki so obstajala v času prvega odločanja, kar v obravnavanem primeru pomeni, da je treba upoštevati dejansko stanje in dejstva, ki so obstajala 30. 5. 1995 (ko je bilo odločeno o zahtevi za izdajo lokacijskega dovoljenja). Ker je bil sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, na katerega se sklicuje tožnik in s katerim je nastalo novo pravno razmerje (tožnik je pridobil pravico do nujne poti) izdan šele 16. 4. 2010, ga v obnovljenem postopku ne bi bilo mogoče upoštevati, tudi če bi bil relevanten za sporni primer, kar pa, kot rečeno, ni.
Z razveljavitvijo odločbe se pravne posledice, ki so iz nje že nastale, ne odpravijo, ne morejo pa iz nje nastati nobene nadaljnje posledice, zato je izrek izpodbijane odločbe, s katerim je lokacijsko dovoljenje z dne 30. 5. 1995, spremenjeno 21. 11. 1995, razveljavljeno, hkrati pa je vloga tožnika za izdajo lokacijskega dovoljenja zavrnjena, sam s sabo v nasprotju.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - uporaba objekta brez uporabnega dovoljenja
Že iz narave gradbenega dovoljenja, ki tožnici dovoljuje rekonstrukcijo stanovanjske hiše, izhaja, da ima pravico, da v ta namen objekt uporablja v taki meri oziroma na tak način, kot je potreben zaradi izvedbe gradbenih del. V zadevi ni sporno, da gradnja še ni dokončana, v postopku ugotovljena dejstva pa ne kažejo na to, da je tožnica stanovanjsko hišo uporabljala za drug namen, kot je dokončanje gradnje.
ZUTD člen 164, 172, 172/1, 172/1-8. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-2.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - izbris iz registra - kršitev delovnopravne zakonodaje - načelo zaslišanja stranke
Tožnica ima sicer prav, da ministrstvo poleg registra oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu vodi še vrsto drugih registrov, zato bi bile načeloma res mogoče različne interpretacije o tem, iz katerega od teh registrov je treba na podlagi izpodbijane odločbe izbrisati tožnico. Vendar pa bi lahko do take nejasnosti prišlo le v primeru, če bi bila tožnica poleg registra iz prvega odstavka 163. člena ZUTD vpisana še v katerega izmed teh registrov.
Izpodbijana odločba temelji izključno na podatkih iz pravnomočne odločbe o prekršku, ki jo je prejelo ministrstvo, torej na uradnih podatkih, ki jih ima organ. Pri tem ne iz obrazložitve izpodbijane odločbe, ne iz upravnih spisov ne izhaja nobena okoliščina, ki bi kazala na to, da bi bilo treba tožnico zaslišati zaradi zaščite njenih interesov (kot npr. nejasnosti glede dejanskega stanja ali druge okoliščine, ki bi po svoji naravi zahtevale njeno izjasnitev).
Če organ v postopku za vpis v register ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za ta vpis, to ne pomeni, da ne bi mogel v naknadnem postopku za izbris iz registra ugotoviti, da so izpolnjeni (deloma tudi drugačni) pogoji za izbris in to ne glede na to, da se preverjanje izpolnjevanja teh pogojev nanaša na deloma prekrivajoči se časovni obdobji.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za notranje zadeve - detektivska dejavnost - protiprisluškovanje
Inšpekcijski organ bi lahko štel, da je tožnica z izvajanjem protiprisluškovalnih pregledov opravljala detektivsko dejavnost brez veljavne licence ali brez veljavnega pooblastila le, če bi ugotovil, da je pri tem uporabila upravičenja, ki jih imajo detektivi na podlagi 27. člena ZDD-1, tj. upravičenja, s katerimi bi lahko posegla v človekove pravice in temeljne svoboščine drugih oseb.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - namenska raba zemljišča
Glede na razvrstitev ureditvenih enot v tipološke skupine, med katerimi je enodružinska zazidava (E) posebna enota, prav tako pa tudi kmetijska dejavnost (K) in glede na citirane posebne pogoje za oblikovanje v ureditveni enoti K iz 36. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojev, je pravilna ugotovitev toženke, da na predmetnem območju novogradnja enodružinskih hiš, ki niso v sklopu kmetije, ni dopustna.
prenos koncesije - opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti - upravičeni predlagatelj prenosa koncesije - statusno preoblikovanje podjetja
Tožnica v tožbi navaja razloge, zakaj do zatrjevanega prenosa še ni prišlo oz. zaradi katerih samostojna podjetnica A.A. (koncesionarka) še ni predlagala vpisa sprememb v sodni register. Zato ne more biti sporno, da se zahteva za prenos nanaša na koncesijo, katere imetnica je še vedno A.A. Ker do statusnega preoblikovanja še ni prišlo, pa je v tem pogledu neutemeljeno tudi tožničino sklicevanje oziroma zatrjevanje pravice do prenosa koncesije na podlagi njenega univerzalnega pravnega nasledstva koncesionarke A.A. kot samostojne podjetnice, ki naj bi temeljilo na drugem odstavku 667. člena ZGD-1.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - komunalna oprema - pogodba o opremljanju - sklenitev pogodbe o opremljanju
Komunalni prispevek se lahko odmeri tudi za posamezno vrsto komunalne opreme (npr. le za kanalizacijo), pogoj pa je, da se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme.
Občina zagotavlja gradnjo komunalne opreme, vendar je izpolnjevanje te obveznosti odvisno od obsega razpoložljivih finančnih sredstev. Občina lahko v primeru, ko te svoje obveznosti ne more realizirati v času, ki bi bil sprejemljiv za investitorja, ki želi graditi na stavbnem zemljišču, z njim sklene pogodbo o opremljanju. Vendar (ne)sklenitev pogodbe o opremljanju v obravnavani zadevi nima vpliva na presojo zakonitosti izpodbijane odločbe, morebitna škoda, ki s tem nastaja investitorju, pa je predmet pravdnega postopka.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - vezanost organa na pravnomočno inšpekcijsko odločbo
Organ, ki odloča o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora, je vezan na ugotovljen nedovoljen poseg v prostor, naveden v izreku inšpekcijskega ukrepa.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - preganjanje zaradi verske pripadnosti - dokazno breme
Tožnik prosi za priznanje mednarodne zaščite zaradi verskega prepričanja, narodnosti in protirežimskega delovanja v Iranu, pri čemer pa v izvorni državi ni imel težav zaradi svoje vere, saj gre pri dogodku v šoli zgolj za enkratno dejanje in pri tem ni bil izpostavljen mučenju ali nečloveškemu ravnanju, v upravnem postopku pa tudi ni konkretno navedel, kakšne težave naj bi imel zaradi svoje narodnosti. Tožena stranka je tudi pravilno ugotovila, da je tožnik dajal nasprotujoče si izjave glede utemeljevanja prošnje na podlagi političnega delovanja, saj bi se navedbam o opisanih dogodkih lahko sledilo le, če bi bile njegove izjave vseskozi skladne in konsistentne, kar pa v konkretnem primeru niso.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - javna listina - dokazovanje neresničnosti v potrdilu navedenih dejstev - načelo zaslišanja stranke
Organ za brezplačno pravno pomoč mora dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. V skladu s tem je treba strankam zagotoviti pravico do zaslišanja, do seznanitve z rezultati ugotovitvenega postopka, do navajanja dejstev, ki so v njihovo korist, do predlaganja dokazov.
inšpekcijski postopek - ukrep stanovanjskega inšpektorja - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - pohodna terasa
Četrti odstavek 5. člena SZ-1 določa, da kadar služi določen gradbeni element tako posameznemu delu kot skupnim delom, se šteje za skupni del, če se z njim zagotavlja funkcija večstanovanjske stavbe kot celote, pri čemer so primeri teh delov primeroma našteti in je v nadaljevanju izrecno navedeno, da spada pod skupni del tudi toplotna in hidro izolacija pohodne terase. Prvostopenjski organ je na to določilo vezan.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku - interes pravičnosti
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka pri svoji odločitvi upoštevala vse relevantne okoliščine konkretne zadeve, tako težo kaznivega dejanja, zapletenost postopka glede na obravnavanje pravno zapletenih vprašanj, (ne)zahtevno izvedbo dokaznega postopka ter druge konkretne okoliščine, ki kažejo na to, da se je tožnik v kazenskem postopku sposoben sam zagovarjati in braniti svoje interese.
Javni razpis za ukrep 121: Posodabljanje kmetijskih gospodarstev za naložbe na področju živinoreje in medu točka X.
program razvoja podeželja - nepovratna sredstva - posodabljanje kmetijskih gospodarstev - nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme - rok za vložitev vloge - sprememba zahtevka po vložitvi vloge
Vlagatelji so lahko svoje vloge vlagali do poteka roka, določenega v javnem razpisu. Zamuda navedenega roka pa je imela za posledico zavrnitev vloge, iz česar izhaja, da je rok, določen v javnem razpisu za vlaganje zahtevkov materialni prekluzivni rok. Po njegovem preteku pravica vložiti zahtevo ugasne. Ker je uveljavljanje same pravice časovno omejeno, po poteku razpisnega roka tudi ni več mogoče spreminjati ali razširjati zahtevka.
ZMZ člen 60, 63, 63/2, 74, 74/2. ZUS-1 člen 32. Direktiva Sveta 2005/85/ES člen 5, 27, 27/4, 39.
mednarodna zaščita - varna tretja država - nacionalni koncept varne tretje države - zveza med prosilcem in varno tretjo državo - pripravljenost tretje države za sprejem prosilca - načelo nevračanja - prepoved nehumanega ravnanja - učinkovito sodno varstvo - začasna odredba
Napaka toženke v ugotovitvenem postopku, zaradi katere je sodišče tožbi ugodilo, se nanaša na dejstvo, da so trije odrasli tožniki v prošnji jasno navedli, da so prišli iz Grčije, kjer so dalj časa prebivali, in da se bojijo, da bodo vrnjeni v Grčijo, ter na ugotavljanje zveze med tožniki in Hrvaško kot varno tretjo državo, kar oboje zadeva pravilno uporabo materialnega prava (60. člen in drugi odstavek 63. člena ZMZ). Zgolj nahajanje tožnikov na Hrvaškem ne zadošča za ugotovitev zveze med njimi in Hrvaško. Še posebej je pomembno, da toženka obstoja omenjene zveze ni ugotavljala v povezavi z okoliščino, ali je Hrvaška pripravljena sprejeti tožnike zaradi vsebinske obravnave prošnje. Ta pripravljenost Hrvaške se namreč povezuje s pogojem zveze med tožniki in Hrvaško kot varno tretjo državo in varstvom načela nevračanja.
Če znotraj sistema Dublinske uredbe, ki veže države članice EU, velja, da je domnevo o varstvu načela nevračanja in absolutne pravice do prepovedi nehumanega ravnanja iz 3. člena MKVČP znotraj držav članic EU možno ovreči in da gre torej za izpodbojno domnevo, potem velja izpodbojnost istovrstne domneve tudi za nečlanice EU.
Težko popravljiva škoda (kot pogoj za izdajo začasne odredbe) je izkazana s tem, da v primeru, če sodišče ne bi zadržalo izvršitve izpodbijanega akta in bi bil tožnik odstranjen iz države, njegova pravica do dostopa do sodišča oziroma učinkovitega sodnega varstva in pravnega sredstva (23. in 25. člen Ustave v zvezi z 2. odstavkom 74. člena ZMZ) ne bi imela nobenega smisla, čeprav je zakonodajalec tudi stranki, ki ji je izdan sklep o zavrženju prošnje po 63. členu ZMZ, izrecno dal pravico sodnega varstva (2. odstavek 74. člena ZMZ).