ZDen člen 60, 60/1. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-9, 263, 263/1, 263/1-5, 265, 267, 267/1.
denacionalizacija - obnova postopka - stranka v postopku - pravočasnost predloga za obnovo postopka
Pomembno, da je lastnik stanovanja v stavbi do začetka privatizacije podržavljenega premoženja imel na zemljiščih, ki predstavljajo funkcionalna zemljišča, pravico uporabe, ki pa se je z lastninjenjem nato transformirala v solastninsko pravico, in da funkcionalno zemljišče za predmetno stavbo še nikoli ni bilo odmerjeno, zato je mogoče, da je bilo z odločbo z dne 17. 6. 2008 poseženo v solastninsko pravico lastnikov posameznih delov stavbe.
Pravilen je zaključek organov pri preizkusu predloga po prvem odstavku 267. člena ZUP, da so okoliščine, na katere je predlagateljica uveljavljani obnovitveni razlog iz 9. točke 260. člena ZUP oprla, izkazane, saj je ta pravočasnost predloga utemeljila s sklicevanjem na okoliščino, da je dne 19. 10. 2009 prejela s strani prvostopenjskega organa kopijo denacionalizacijske odločbe z dne 17. 6. 2008, ki ji jo je ta organ posredoval kot informacijo javnega značaja, po tem ko ga je z vlogo z dne 21. 9. 2009 zaprosila za podatke o poteku postopka oziroma za vročitev morebitne izdane odločbe. Ko stranka izve za izdajo odločbe na način, da se lahko seznani z njeno vsebino, in ko spisna dokumentacija tudi izkazuje, da je bila predlagateljici denacionalizacijska odločba z dne 17. 6. 2008 vročena 19. 10. 2009, predlog pa vložen 16. 11. 2009, je pravilen zaključek organov, da je bil predlog za obnovo postopka vložen v zakonskem roku.
evidentiranje parcelacije - parcelacija zaradi razlastitve - elaborat
Dokumentacijo o urejenih mejah iz prejšnjih postopkov je geodet pri parcelaciji lahko uporabil, in na njeni podlagi ugotovil, da je pogoj za parcelacijo iz 49. člena ZEN izpolnjen.
denacionalizacija - oblika vračanja premoženja - bagatelnost vložka zasebnega kapitala v mešanem podjetju - očitna nesorazmernost med vrednostjo lastnega vložka in vrednostjo denacionaliziranega premoženja
V primeru, ko je zasebni kapital v mešanem podjetju bagatelen, ni ovire, da se podržavljeno premoženje, ki je bilo kot družbeno premoženje vloženo v mešano podjetje, vrne v naravi.
Ocena sorazmernosti med zasebnim vložkom v podjetje in premoženjem denacionalizacijskih upravičencev, ki bi se iz podjetja vračalo, postane pomembna šele, če ocena bagatelnosti zasebnega vložka v mešano podjetje ne dopušča vrnitve v naravi, bila bi pa ta oblika vračanja dopustna, če bi bil pravni interes za varovanje lastninske pravice denacionalizacijskih upravičencev močnejši od takega pravnega interesa zasebnih vlagateljev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Ugotovitve organa za BPP, da gre za identičnost zahteve v dejanskem stanju in pravni podlagi, ter da je bila o prvi zahtevi že izdana zavrnilna odločba je bila pravilna, zato je imel organ za BPP podlago, da ravna po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP in novo prošnjo zavrže.
žrtev kaznivih dejanj - odškodnina - pogoji za priznanje odškodnin - smiselna uporaba ZUP - skrajšani ugotovitveni postopek
V določbah ZOZKD ni podlage za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku, če pogoji za tovrstni ugotovitveni postopek po določbah 144. člena ZUP niso izpolnjeni.
obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - relevanten dokaz
Ni dopustno sklepanje, h kakršnemu ob odsotnosti relevantnega dokaza napeljuje tožnik, ki navaja, da namreč iz predložene pravnomočne kazenske sodbe izhaja, da je B.B. podpis A.A. ponaredila (na pooblastilu z dne 19. 5. 2005), zato naj bi bil po njegovem mnenju edino razumen sklep, da je ponaredila tudi podpis na pooblastilu z dne 20. 5. 2005 (tako sklepanje ni dopustno že glede na domnevo nedolžnosti iz 27. člena Ustave RS).
Prvostopenjski organ je pri preizkusu predloga za obnovo postopka v smislu prvega odstavka 267. člena ZUP glede uveljavljanega obnovitvenega razloga iz 10. točke 260. člena ZUP zaključil, da predlog ni pravočasen, ob ugotovitvi dejstev, da je bil postopek, katerega obnovo je tožnik predlagal, končan z odločbo, ki je bila izdana 8. 9. 2005 in je postala dokončna 30. 9. 2005. Ob takih dejstvih je zaključek prvostopnega organa pravilen. Prvostopenjski organ namreč izpodbijane odločbe niti ni temeljil na zaključku o neizkazanosti obnovitvenega razloga iz 10. točke 260. člena ZUP, pač pa na zaključku, da predlog že ni bil vložen v zakonskem roku oziroma da predloga iz obnovitvenega razloga po 10. točki 260. člena ZUP ni mogoče vložiti po preteku enega meseca od dneva izdaje odločbe in treh let od dokončnosti odločbe. Organ se je pri preizkusu pravočasnosti predloga pravilno opiral na določbe 263. člena ZUP, v katerih so določeni roki, v katerih se lahko predlaga obnovo postopka.
Določba 68. člena ZDen in v zvezi z denacionalizacijskimi postopki 304. člen ZUP je namenjena zavarovanju denacionalizacijskega zahtevka zaradi vračanja podržavljenega premoženja v naravi. Kot je pravilno pojasnil drugostopenjski organ, gre za zavarovanje izpolnitve vsaj verjetno izkazane obveznosti še pred izdajo odločbe, s katero se o njej odloči, če so za to izpolnjeni pogoji. Zavezancu za vrnitev podržavljenih nepremičnin naj se prepreči, da bi se izognil svoji denacionalizacijski obveznosti.
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. Ker izpodbijana odločitev ne temelji na nespornem zaključku davčnega organa, da sporne zaračunane dobave oziroma storitve sploh ne bi bile opravljene bo moral prvostopenjski organ najprej ugotavljati, ali tožnik izpolnjuje 1. pogoj za odbitek vstopnega DDV. Če zaračunane storitve z navedenimi računi, sploh niso bile opravljene, potem bo že na podlagi takega zaključka tožniku zavrnil pravico do odbitka vstopnega DDV za navedene račune. V primeru, da navedeni zaključek ni mogoč, bo glede teh računov davčni organ presojal še nadaljnja pogoja, in sicer, ali so računi ustrezni ter ali gre za uporabo teh dobav oziroma storitev za namene tožnikovih obdavčenih transakcij. V primeru, da tožnik izpolnjuje omenjene tri pogoje, se zavrne pravica do odbitka vstopnega DDV le, če se mu dokaže, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, del utaje DDV.
denacionalizacija - ničnost odločbe - ničnostni razlog - napačno ugotovljeno dejansko stanje - izvršljivost odločbe
Morebitno napačno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku izdaje predmetne delne denacionalizacijske odločbe glede okoliščin obstoja funkcionalnega zemljišča na sporni nepremičnini, je mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, ni pa mogoče uporabiti določbe 1. točke prvega odstavka 279. člena ZUP za to, da bi se v postopku za izrek ničnosti odločbe izpodbijalo dejansko stanje, ugotovljeno s to odločbo.
Pravno odločbe ni mogoče izvršiti, če ima odločba, ki se izvršuje, tako nedoločen izrek, da je zaradi tega ni mogoče izvršiti, te nepravilnosti pa v upravnem postopku tudi naknadno ni mogoče odpraviti. Da je bila predmetna delna denacionalizacijska odločba v zemljiški knjigi že izvršena, saj je zemljiškoknjižno sodišče že opravilo vknjižbo lastninske pravice v korist denacionalizacijskih upravičencev, med strankam niti ni sporno. Morebitno neupoštevanje načela vrstnega reda vpisov s strani zemljiškoknjižnega sodišča, kar zatrjujeta tožnika, pa ne more vplivati na odločitev v tej zadevi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - objektivni pogoj - osebnost storilca
Organ za BPP je pri svoji odločitvi pravilno upošteval načelo oziroma interes pravičnosti, in sicer glede na podatke, s katerimi je razpolagal, tako obdolženčevo osebnost, kot tudi težo kaznivega dejanja ter zahtevnost zadeve z dejanskega in pravnega vidika.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Upravni postopek je bil končan z izdajo odločbe drugostopenjskega organa z dne 16. 7. 2012, ki je bila tožnici vročena 23. 8. 2012. Slednja je tožbo vložila 27. 9. 2012, t.j. po poteku roka iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1, zato je tožba prepozna.
ZDen člen 25, 25/2, 25/2-2, 25/2-3. ZUP člen 2, 8, 207, 207/1, 214, 214/1.
denacionalizacija - oblika vračanja - bistveno povečanje vrednosti nepremičnine - vzpostavitev lastninskega deleža do višine prvotne vrednosti nepremičnine - povrnitev vlaganj - pravica upravičenca do izbire oblike vračanja - načelo materialne resnice - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - obrazložitev odločbe
V skladu z določbo drugega odstavka 25. člena ZDen ima denacionalizacijski upravičenec pravico do izbire oblike vračanja podržavljenega premoženja. V tej zadevi je vložil zahtevo za vzpostavitev solastniškega deleža do višine prvotne vrednosti razlaščene nepremičnine, iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa ni razvidno, na kakšni podlagi je upravni organ, v nasprotju z zahtevo upravičenca odločil, da se vzpostavi lastninska pravica na podržavljeni zgradbi in upravičencu naloži plačilo bistvene povečane vrednosti nepremičnine.
inšpekcijski postopek - stranka v postopku - stranski udeleženec - vlagatelj pobude - pravni interes
Zgolj dejstvo, da je bil tožniku priznan status stranskega udeleženca v postopku izdaje enotnega gradbenega dovoljenja za gostinski lokal, po presoji sodišča ne izkazuje njegovega pravnega interesa za udeležbo v predmetnem inšpekcijskem postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - interes pravičnosti - postopek o prekršku
Pri odločanju o odobritvi brezplačne pravne pomoči v postopku o prekršku je treba izhajati iz kriterijev, ki po sodni praksi veljajo za kazenski postopek.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja
Gradbeni inšpektor je izkušen strokovnjak s področja graditve objektov (144. člen ZGO-1), zato sodišče ne dvomi v njegov zaključek, da, glede na konstrukcijo objekta, ni mogoča odstranitev le tistega dela balkona, ki je neskladen z gradbenim dovoljenjem, in je zato tožnik dolžan odstraniti balkon v celoti.
Javni poziv 4SUB-OB10 za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb točka 1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - finančna spodbuda za naložbo zamenjave zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi stanovanjske stavbe - razpisni pogoji - nova naložba
Za odobritev nepovratnih javnih sredstev je vlagatelj moral izpolniti vse pogoje določene v javnem pozivu, torej tudi pogoj, da bo nova naložba izvedena po oddaji vloge na javni poziv.
ZUP člen 99, 99/3, 293, 293/3. ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36.
inšpekcijski ukrep - rok za izpolnitev naloženih obveznosti - pravna narava roka za izpolnitev naloženih obveznosti - predlog za podaljšanje roka - materialni rok - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
V primeru, ko je rok za izpolnitev obveznosti sestavni del inšpekcijske odločbe – izvršilnega naslova, rok za izpolnitev obveznosti ni procesni rok v smislu tretjega odstavka 99. člena ZUP, temveč gre za materialni rok, ki ga ni mogoče podaljšati. Z odločitvijo o zavrženju vloge tožnika za podaljšanje tega roka zato ni bilo poseženo v katero od njegovih pravic.
davčna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - iz izvršbe izvzeta sredstva
ZDavP-2 v določbah 159., 160. in 166. člena določa izvzetja iz izvršbe in omejitve z namenom, da se dolžniku pustijo sredstva, ki so nujna za preživetje.
Na odločitev v zadevi ne more vplivati tožnikovo sklicevanje na 33. člen PUP, po katerem je gradnja pomožnih objektov dopustna pod tam navedenimi pogoji. Navedena določba je namreč omejena z vsebino 20. člena PUP, ki za posege na območjih varstva kulturne dediščine izrecno napotuje na upoštevanje varstvenih režimov, opredeljenih v strokovnih podlagah. To pomeni, da gradnja kmečke lope v območju registrirane nepremične dediščine ni mogoča, če investitor zanjo ne pridobi kulturnovarstvenega soglasja.