ZGO-1 člen 152. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3 ZUS-1 člen 17.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - balkon - inšpekcijski zavezanec - stranka v postopku - poseg v zasebno lastnino
Glede na to, da je tožnik lahko po zakonu zgolj oseba, ki je v postopku izdaje upravnega akta sodelovala, druga tožnica v tem postopku nima procesne legitimacije za sprožanje upravnega spora.
Investitor, ki je z gradnjo brez gradbenega dovoljenja povzročil nezakonito stanje, je tega dolžan tudi sanirati ne glede na to, ali je gradil na svoji nepremičnini ali na nepremičnini v (so)lasti tretjih oseb. Varstvo slednjih je v inšpekcijskem postopku zagotovljeno z njihovo udeležbo ter možnostjo navajanja dejstev in okoliščin, relevantnih za odločitev v tem postopku.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki - oporni zid - izločitev uradne osebe
Nestrinjanje stranke s postopanjem in z odločitvami uradne osebe sami po sebi niso izločitveni razlog, pač pa so to lahko razlogi za izpodbijanje odločb s predpisanimi pravnimi sredstvi in se njihova utemeljenost presoja v postopkih v zvezi s pravnimi sredstvi.
Z izpodbijano odločbo so dovoljeni zgolj posegi na zemljišču prizadete stranke. V kolikor bo dejansko prišlo tudi do posegov na tožnikovo zemljišče, pa je to stvar inšpekcijskih oziroma drugih, za to predvidenih sodnih postopkov.
javni razpis - nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - račun - verodostojnost računa - ugotovitve davčnega organa
Za zavrnitev tožnikove zahteve za izplačilo odobrenih sredstev po presoji sodišča ne zadoščajo ugotovitve v odločbi DURS, ki je svojo odločitev sprejela le upoštevajoč pravila, ki vežejo izdajatelja računa v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti. Tožena stranka bi se morala opredeliti tudi do tožnikovih trditev, da kot davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da sta bila računa, s katerima uveljavlja izplačilo, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - načelo zaslišanja stranke - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - absolutna bistvena kršitev postopka
V konkretnem primeru dejansko stanje ni bilo v zadostni meri ugotovljeno, izpodbijana odločba pa nima razlogov za presojo dokazov ter za odločitev v zadevi, kar predpostavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. V ponovnem postopku bo tožena stranka morala ob upoštevanju načela zaslišanja stranke ugotoviti, ali v predmetni zadevi dejansko obstajajo razlogi na strani upravičenca za razrešitev postavljene odvetnice, kot jih ta navaja v svojih predlogih za razrešitev ter dejstva in dokaze, ki bodo narekovali odločitev konkretno navesti v obrazložitvi svoje odločbe.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - stečajni postopek - arbitražna odločba - predlog za izvršbo
Tožnik je bil upnik v stečajnem postopku zoper stečajnega dolžnika in imel je sklenjeno arbitražno odločbo, ki je lahko podlaga za poplačilo v stečajnem postopku. V primeru prodaje stečajnega dolžnika premoženje ohrani organizacijsko obliko prejšnje pravne osebe, vendar pa ne odgovarja za obveznosti stečajnega dolžnika, nastale do dneva prodaje, skladno z določbo 147. člena ZPPSL. Te obveznosti bremenijo stečajno maso, v katero je bila tudi vplačana kupnina, dobljena s prodajo stečajnega dolžnika. Tožnik bi se tako lahko poplačal na podlagi arbitražne odločbe v stečajnem postopku zoper stečajnega dolžnika oz. po izvedeni prodaji stečajnega dolžnika v predmetni zadevi dne 31. 3. 2000 iz stečajne mase po ustavitvi stečajnega postopka zoper stečajnega dolžnika. Tožnikov predlog za izvršbo temelji na arbitrarni odločbi, ki je po naravi stvari ugotovitvena in ni primeren izvršilni naslov v skladu z določbo 21. člena ZIZ. Pogoj iz 24. člena ZBPP tako ni izpolnjen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka
Prosilka ima sredstva, ki so lahko predmet stečajne mase za poplačilo njenih upnikov v osebnem stečaju, zato bi bil namen stečajnega postopka, to je sorazmerno poplačilo vseh upnikov, vsekakor dosežen. Dodelitev BPP kot oprostitev plačila predujma za začetne stroške postopka osebnega stečaja zato tudi po presoji sodišča ni v nasprotju z določbo 24. člena ZBPP.
ZBPP člen 24. ZUJF člen 152. ZSVarPre člen 24. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 14.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski člani prosilke - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pri ugotavljanju površine primernega stanovanja po 14. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem se upoštevajo le družinski člani po določbi 23. člena ZBPP in ne tudi ostali člani gospodinjstva, ki v stanovanju živijo. Pri izračunu mesečnih dohodkov pa se je treba opredeliti oz. pojasniti relevantne razloge glede izpolnjevanja dohodkovnega cenzusa.
DDV - dodatna odmera DDV - odbitek DDV - pogoji za (ne)priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme - sodbe SEU
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne v primeru, če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen. V zadevi je odločujoče, ali je tožniku mogoče očitati subjektivni element, to je tožnikovo vedenje, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
odmera davka v posebnih primerih - retroaktivnost - prepoved retroaktivne uporabe zakona - ugotavljanje premoženja - davčna osnova - znižanje z oceno določene davčne osnove
V obravnavanem primeru ni bilo kršeno načelo prepovedi retroaktivne uporabe zakona. V ZDavP-2 in tudi v predhodno veljavnem ZDavP-1 ni določenih časovnih omejitev, kolikor se preveritve v postopku nanašajo na ugotavljanje dejanskega stanja dohodkov oziroma plačil v inšpiciranem obdobju. Preverjanje okoliščin v zvezi s tožnikovim premoženjem v predhodnem obdobju v tem primeru ni bilo podlaga za ugotavljanje dejanskega stanja v zvezi z dohodki, osebno porabo in premoženjem tožnika v inšpiciranem obdobju. Pri teh ugotovitvah gre zgolj za okoliščine, ki pojasnjujejo dogajanje v obravnavanem obdobju. Ker je davčni organ dolžan ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem zakonite in pravilne odločitve, se lahko preverjajo vsi podatki, ki se nanašajo na obdobje inšpekcijskega nadzora, ne glede na to, iz katerega obdobja izvirajo.
Pri ugotavljanju davčne osnove z oceno se za obdavčitev relevantna dejstva ugotavljajo s stopnjo verjetnosti. Z oceno določena davčna osnova pa se zniža le, če zavezanec dokaže, da je osnova nižja.
Davčni zavezanec nima pravice zahtevati uporabe določene metode cenitve.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Organ za BPP je za ugotavljanje dohodka in premoženja prosilke namesto določb ZSV pravilno uporabil primerljive določbe ZUJF in ugotovil, da 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka iz drugega odstavka 13. člena ZBPP v letu 2012 znaša 520,00 EUR, tožnica pa je v obdobju od maja do oktobra 2012 na transakcijski račun prejela 540,26 EUR pokojnine (mesečno). Navedeni podatek, ki mu tožnica v tožbi ne oporeka, pomeni, da tožničin mesečni znesek pokojnine presega zakonsko določen cenzus, zato ni upravičena do brezplačne pravne pomoči.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 19, 23, 23/1. ZDSS-1 člen 63. ZUPJS člen 38, 38/3.
plačilo programa vrtca - znižanje plačila - otroški dodatek - stvarna pristojnost - socialni spor
Odločitev o znižanju plačila za programe vrtca in upravičenosti do otroškega dodatka temelji na določbah ZUPJS. Po tretjem odstavku 38. člena navedenega zakona pa v sporih zoper odločbe ministrstva, izdane po tem zakonu, odloča pristojno socialno sodišče. Ker je torej v obravnavanem primeru sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno odločati socialno in ne upravno sodišče, je to sodišče izreklo, da ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi, ter odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - pravna podlaga za priznanje pravice do odškodnine
Glede na pravno naravo Odloka AVNOJ in pravno naravo Finančne in izravnalne pogodbe, je tudi Finančna in izravnalna pogodba pravni vir, ki je urejal odškodnino (za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ) in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva (ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka Finančne in izravnalne pogodba).
Če je imel prejšnji lastnik podržavljenega premoženja pravico dobiti za to premoženje odškodnino od tuje države, ni upravičenec do denacionalizacije niti njegov pravni naslednik po 12. členu ZDen.
ZPP člen 19, 23, 23/1. ZUPJS člen 38, 38/3. ZDSS-1 člen 63.
dodelitev državne štipendije - dodelitev subvencije malice - molk organa - stvarna pristojnost - socialni spor
Ker je v obravnavanem primeru sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno odločati socialno in ne upravno sodišče, je to sodišče na podlagi določb 19. člena ter prvega odstavka 23. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, izreklo, da ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi, ter odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.
spletne igre na srečo - nadzor prirejanja spletnih iger na srečo - izločitev uradne osebe - zavrženje tožbe
Sklep, s katerim je odločeno o zahtevi za izločitev uradne osebe, je procesni sklep. Tožnik v tem upravnem sporu torej izpodbija procesno odločitev. Ker pa to ni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, ga v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - pravna podlaga za priznanje pravice do odškodnine
Glede na pravno naravo Odloka AVNOJ in pravno naravo Finančne in izravnalne pogodbe, je tudi Finančna in izravnalna pogodba pravni vir, ki je urejal odškodnino (za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ) in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva (ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka Finančne in izravnalne pogodba).
Pravica dobiti odškodnino od tuje države po določbi drugega odstavka 10. člena ZDen izključuje upravičenost do denacionalizacije, kar pomeni, da tudi pravni nasledniki te osebe niso upravičenci po 12. členu ZDen.
evidentiranje urejene meje - ustna obravnava - nestrinjanje s predlagano mejo - napotitev na sodni postopek - domneva strinjanja s predlagano mejo
Ker sodni postopek ni bil začet v roku, je imel upravni organ prve stopnje podlago, da šteje, da lastniki soglašajo s potekom predlagane meje in izdal izpodbijano odločbo.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izvršilni naslov - kasnejša odprava, razveljavitev oziroma sprememba izvršilnega naslova
Izvršilni naslov, ki je bil podlaga za opravo davčne izvršbe, je bil v času izdaje izpodbijanega sklepa o izvršbi veljaven, zato je bil sklep izdan pravilno in skladno z zakonom. Pravilnost in zakonitost sklepa se namreč presoja po času in stanju izdaje sklepa, ne pa z upoštevanjem morebitnih spremenjenih okoliščin, ki nastanejo po njegovi izdaji. Če pa do takšnih spremenjenih okoliščin pride, davčni organ po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika s sklepom v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo, med drugim tudi iz razloga, če je pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen izvršilni naslov ali če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - razlastitveni upravičenec - obstoj javne koristi - nujnost razlastitve
Prvostopenjski organ je imel materialnopravno podlago v ZUreP-1 za vodenje obravnavanega postopka. V konkretnem primeru gre za ureditev omrežja, namenjenega izvajanju gospodarske javne službe na področju prometa, iz česar sledi, da je prostorska ureditev, ki jo ureja Odlok o lokacijskem načrtu za območje urejanja z oznako L5/1 – Glavna cesta GII-104 Kranj – Moste, skupnega pomena za državno in lokalno skupnost in torej po vsebini ustreza prostorskemu aktu iz 16. člena ZUreP-1. Ker pa je Republika Slovenija vložila zahtevo za razlastitev na njegovi podlagi, to tudi pomeni, da je navedeni Odlok upoštevala kot veljaven prostorski akt, ki je v času izdaje izpodbijane odločbe veljal oziroma učinkoval in ga je prvostopni organ lahko upošteval, ne glede na uveljavitev ZUPUDPP.
Ni razlogov, da v konkretnem primeru Republika Slovenija ne bi mogla biti razlastitvena upravičenka in predlagati razlastitvenega postopka, saj je državna cesta v lasti države, v razlastitvenem postopku pa lastninsko pravico na razlaščenih nepremičninah pridobi razlastitveni upravičenec, za katerega se tudi določijo roki, v katerih mora pričeti z gradnjo in ki ga bremeni plačilo odškodnine za razlaščeno nepremičnino. Republika Slovenija pa je tožniku tudi ponudila odškodnino za razlaščena zemljišča.
ZVO-1 člen 146c. Javni poziv 4SUB-OB10 za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb točka 1, 1/1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoji - datum zaključka naložbe
Osnovni namen dodeljevanja nepovratnih finančnih spodbud je spodbuditi investitorje k odločitvi za izvedbo naložb, spodbuda pa naj bi bila ravno v odobreni vlogi za dodeljevanje nepovratnih sredstev, ki naj bi investitorja spodbudila v izvedbo naložbe, sama vloga pa mora biti podana ter naložba izvedena skladno s kriteriji in pogoji javnega razpisa. Ker tožnikova investicija, ki je bila zaključena 30. 6. 2010, torej po objavi javnega razpisa in pred oddajo vloge na javni razpis, ne izpolnjuje pogojev navedenih v 1. točki javnega razpisa, je bila po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Do BPP je na podlagi 12., 13. in 14. člena ZBPP upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje pa se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine, ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki od 1. januarja 2012 dalje znaša 260 EUR.