javni razpis - nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - račun - verodostojnost računa - ugotovitve davčnega organa
Za zavrnitev tožnikove zahteve za izplačilo odobrenih sredstev po presoji sodišča ne zadoščajo ugotovitve v odločbi DURS, ki je svojo odločitev sprejela le upoštevajoč pravila, ki vežejo izdajatelja računa v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti. Tožena stranka bi se morala opredeliti tudi do tožnikovih trditev, da kot davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da sta bila računa, s katerima uveljavlja izplačilo, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - lesen pritličen objekt - skedenj - tožbena novota
Ne v postopku na prvi stopnji ne v pritožbi tožnica ni trdila, da sta bila obravnavana objekta zgrajena pred letom 1967, oziroma do konca leta 1967 (1. točka prvega odstavka 197. člena ZGO-1). Glede na to, da je v izjavi, ki jo je dala v inšpekcijskem postopku, navedla, da je leseni objekt postavila v letu 2007, sodišče tudi ne more slediti tožničinemu mnenju, da bi moral upravni organ preveriti, ali je bil objekt postavljen pred datumom 31. 12. 1967.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - preživnina za otroka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je preuranjeno zaključila, da tožnica v zadevi v zvezi s preživnino za njeno hčerko, nima verjetnega izgleda za uspeh, ker je hčerka polnoletna. V obravnavani zadevi je namreč tožnica vlogo vložila kot prosilka v svojem imenu in ne kot zakonita zastopnica svoje hčerke. Iz listin upravnega spisa pa tudi izhaja, da sta tožnica in zavezanec za preživljanje sklenila sodno poravnavo, po kateri se je preživninski zavezanec zavezal tožnici plačati zapadle obveznosti v več obrokih, zato bi slednja lahko imela v izvršilnem postopku status upnice.
DDV - dodatna odmera DDV - odbitek DDV - pogoji za (ne)priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme - sodbe SEU
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne v primeru, če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen. V zadevi je odločujoče, ali je tožniku mogoče očitati subjektivni element, to je tožnikovo vedenje, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - načelo zaslišanja stranke - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - absolutna bistvena kršitev postopka
V konkretnem primeru dejansko stanje ni bilo v zadostni meri ugotovljeno, izpodbijana odločba pa nima razlogov za presojo dokazov ter za odločitev v zadevi, kar predpostavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. V ponovnem postopku bo tožena stranka morala ob upoštevanju načela zaslišanja stranke ugotoviti, ali v predmetni zadevi dejansko obstajajo razlogi na strani upravičenca za razrešitev postavljene odvetnice, kot jih ta navaja v svojih predlogih za razrešitev ter dejstva in dokaze, ki bodo narekovali odločitev konkretno navesti v obrazložitvi svoje odločbe.
ZBPP člen 24. ZUJF člen 152. ZSVarPre člen 24. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 14.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski člani prosilke - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pri ugotavljanju površine primernega stanovanja po 14. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem se upoštevajo le družinski člani po določbi 23. člena ZBPP in ne tudi ostali člani gospodinjstva, ki v stanovanju živijo. Pri izračunu mesečnih dohodkov pa se je treba opredeliti oz. pojasniti relevantne razloge glede izpolnjevanja dohodkovnega cenzusa.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - stečajni postopek - arbitražna odločba - predlog za izvršbo
Tožnik je bil upnik v stečajnem postopku zoper stečajnega dolžnika in imel je sklenjeno arbitražno odločbo, ki je lahko podlaga za poplačilo v stečajnem postopku. V primeru prodaje stečajnega dolžnika premoženje ohrani organizacijsko obliko prejšnje pravne osebe, vendar pa ne odgovarja za obveznosti stečajnega dolžnika, nastale do dneva prodaje, skladno z določbo 147. člena ZPPSL. Te obveznosti bremenijo stečajno maso, v katero je bila tudi vplačana kupnina, dobljena s prodajo stečajnega dolžnika. Tožnik bi se tako lahko poplačal na podlagi arbitražne odločbe v stečajnem postopku zoper stečajnega dolžnika oz. po izvedeni prodaji stečajnega dolžnika v predmetni zadevi dne 31. 3. 2000 iz stečajne mase po ustavitvi stečajnega postopka zoper stečajnega dolžnika. Tožnikov predlog za izvršbo temelji na arbitrarni odločbi, ki je po naravi stvari ugotovitvena in ni primeren izvršilni naslov v skladu z določbo 21. člena ZIZ. Pogoj iz 24. člena ZBPP tako ni izpolnjen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka
Prosilka ima sredstva, ki so lahko predmet stečajne mase za poplačilo njenih upnikov v osebnem stečaju, zato bi bil namen stečajnega postopka, to je sorazmerno poplačilo vseh upnikov, vsekakor dosežen. Dodelitev BPP kot oprostitev plačila predujma za začetne stroške postopka osebnega stečaja zato tudi po presoji sodišča ni v nasprotju z določbo 24. člena ZBPP.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 19, 23, 23/1. ZDSS-1 člen 63. ZUPJS člen 38, 38/3.
plačilo programa vrtca - znižanje plačila - otroški dodatek - stvarna pristojnost - socialni spor
Odločitev o znižanju plačila za programe vrtca in upravičenosti do otroškega dodatka temelji na določbah ZUPJS. Po tretjem odstavku 38. člena navedenega zakona pa v sporih zoper odločbe ministrstva, izdane po tem zakonu, odloča pristojno socialno sodišče. Ker je torej v obravnavanem primeru sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno odločati socialno in ne upravno sodišče, je to sodišče izreklo, da ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi, ter odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.
ZUTD člen 89, 91, 92. Pravilnik o standardih in normativih za izvajanje storitev za trg dela in metodologiji za oblikovanje cen teh storitev člen 11. Javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje storitev za trg dela točka 3.1.c, 11.1. ZUP člen 67. ZJZP člen 58.
koncesija - javni razpis - trg dela - podelitev koncesije za opravljanje storitev za trg dela - izpolnjevanje razpisnih pogojev - ustrezno število računalnikov - poziv k predložitvi dokazil o izpolnjevanju pogojev
Tožnik na podlagi poziva ni dokazal, da za primer podelitve koncesije razpolaga z ustreznim številom računalnikov. Njegova trditev, da je bil poziv toženke neustrezen, nepopoln in nerazumljiv, ne drži.
Vsak prijavitelj ima možnost, da na zahtevo toženke kakršnokoli nepravilnost v vlogi v roku 5 delovnih dni odpravi. Gre za pravico iz 67. člena ZUP, ki jo posameznim ponudnikom zgolj zato, ker so k prijavi priložili več, kot so bili dolžni, ni mogoče odvzeti, še manj trditi, da je zaradi tega prišlo do neenakopravnega obravnavanja ostalih ponudnikov. Tožbena trditev, da naj bi bili posamezni ponudniki na dopolnitev iste vloge pozvani večkrat, pa iz podatkov spisa ni razvidna.
Ustna obravnava iz tretjega odstavka 58. člena ZJZP je predvidena neposredno pred izdajo odločbe o izbiri stranke. V tožnikovem primeru do takšne situacije sploh ni prišlo, saj je bila njegova vloga zavržena, še preden se je o njej vsebinsko odločalo.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - razlastitveni zavezanec - obstoj javne koristi - nujnost razlastitve
Ker je tožnica na podlagi darilne pogodbe za nepremičnino, ki je predmet razlastitve, postala lastnica v teku razlastitvenega postopka oziroma je prvostopenjski organ za sklenitev darilne pogodbe za obravnavano nepremičnino izvedel med samim postopkom, je tožnica s tem dobila položaj stranke v postopku po drugem odstavku 94. člena ZUreP-1.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - pravna podlaga za priznanje pravice do odškodnine
Glede na pravno naravo Odloka AVNOJ in pravno naravo Finančne in izravnalne pogodbe, je tudi Finančna in izravnalna pogodba pravni vir, ki je urejal odškodnino (za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ) in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva (ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka Finančne in izravnalne pogodba).
Če je imel prejšnji lastnik podržavljenega premoženja pravico dobiti za to premoženje odškodnino od tuje države, ni upravičenec do denacionalizacije niti njegov pravni naslednik po 12. členu ZDen.
odmera davka v posebnih primerih - retroaktivnost - prepoved retroaktivne uporabe zakona - ugotavljanje premoženja - davčna osnova - znižanje z oceno določene davčne osnove
V obravnavanem primeru ni bilo kršeno načelo prepovedi retroaktivne uporabe zakona. V ZDavP-2 in tudi v predhodno veljavnem ZDavP-1 ni določenih časovnih omejitev, kolikor se preveritve v postopku nanašajo na ugotavljanje dejanskega stanja dohodkov oziroma plačil v inšpiciranem obdobju. Preverjanje okoliščin v zvezi s tožnikovim premoženjem v predhodnem obdobju v tem primeru ni bilo podlaga za ugotavljanje dejanskega stanja v zvezi z dohodki, osebno porabo in premoženjem tožnika v inšpiciranem obdobju. Pri teh ugotovitvah gre zgolj za okoliščine, ki pojasnjujejo dogajanje v obravnavanem obdobju. Ker je davčni organ dolžan ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem zakonite in pravilne odločitve, se lahko preverjajo vsi podatki, ki se nanašajo na obdobje inšpekcijskega nadzora, ne glede na to, iz katerega obdobja izvirajo.
Pri ugotavljanju davčne osnove z oceno se za obdavčitev relevantna dejstva ugotavljajo s stopnjo verjetnosti. Z oceno določena davčna osnova pa se zniža le, če zavezanec dokaže, da je osnova nižja.
Davčni zavezanec nima pravice zahtevati uporabe določene metode cenitve.
ZGos člen 12, 12/3. ZUP člen 43. Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost člen 3, 3/3, 4, 4/1, 4/2, 4/3. Odredba o merilih za določanje obratovalnega časa gostinskih lokalov člen 9.
gostinstvo - obratovalni čas gostinskega lokala - podaljšani obratovalni čas - stranski udeleženec - pravna korist
Pravico do udeležbe v postopku lahko uspešno uveljavlja oseba, ki zatrjuje in izkaže, da vstopa v postopek zaradi varstva svoje (osebne) koristi, ki temelji na materialnem predpisu, ta je namreč tisti, ki določa, ali ima kdo kakšno pravno korist (interes) v upravni zadevi, o kateri se odloča v upravnem postopku. Obstoj takega pravnega interesa je torej pogoj za priznanje statusa stranskega udeleženca.
ZDen člen 44. Pravilnik o metodologiji za ocenjevanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti člen 2, 5.
denacionalizacija - kulturni spomenik - vrednotenje kulturnih spomenikov - višina odškodnine
Za porušene objekte se lahko določi vrednost zgolj kot odškodnina v višini osnovne vrednosti in za njihovo ocenjevanje vrednosti Pravilnik o metodologiji za ocenjevanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti ne pride v poštev. Ker torej porušeni objekti nikoli niso bili del kulturnega spomenika, je napačna uporaba 5. člena zgoraj navedenega Pravilnika pri ugotovitvi vrednosti odškodnine, ki denacionalizacijskim upravičencem pripada. Enako pa velja to tudi za parcelo 769, ki je bila po dejanskem stanju ob podržavljenju njiva, torej na njej niso stali objekti, ki danes zaradi razglasitve predstavljajo kulturni spomenik.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - pravna podlaga za priznanje pravice do odškodnine
Glede na pravno naravo Odloka AVNOJ in pravno naravo Finančne in izravnalne pogodbe, je tudi Finančna in izravnalna pogodba pravni vir, ki je urejal odškodnino (za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ) in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva (ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka Finančne in izravnalne pogodbe).
mejna obravnava - vabilo na ustno obravnavo - evidentiranje urejene meje - nestrinjanje s predlagano mejo
Tožniku je bilo vabilo na ustno obravnavo poslano na naslov, ki ga je kot naslov za vročanje navedel sam. Prav tako iz kopije vročilnice vabila izhaja, da vročitev tega vabila ni bila mogoča, ker tožnik na naslovu za vročanje ni imel urejenega hišnega predalčnika. Kljub neuspešni vročitvi vabila je bil tožnik z datumom ustne obravnave seznanjen, saj je 29. 6. 2010 prvostopenjski organ obvestil, da se vabilu ne bo odzval in da bo razloge za to pojasnil pisno. Navedeni podatek, ki ga tožnik v tožbi potrjuje, ter podatek o neuspešni vročitvi vabila, po presoji sodišča v celoti utemeljujeta odločitev prvostopenjskega organa, da so podani pogoji za uporabo določbe drugega odstavka 38. člena ZEN, toliko bolj ker tožnik ni ne v postopku ureditve meje, ne ob vložitvi tožbe predložil dokazil, da je bila njegova odsotnost z ustne obravnave opravičena. Glede na vse navedeno tožnik torej ni uspel dokazati trditve, da mu v postopku ureditve meje ni bila omogočena udeležba, zato je sodišče ta tožbeni ugovor zavrnilo kot neutemeljen.
ZVO-1 člen 146c. Javni poziv 4SUB-OB10 za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb točka 1, 1/1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoji - datum zaključka naložbe
Osnovni namen dodeljevanja nepovratnih finančnih spodbud je spodbuditi investitorje k odločitvi za izvedbo naložb, spodbuda pa naj bi bila ravno v odobreni vlogi za dodeljevanje nepovratnih sredstev, ki naj bi investitorja spodbudila v izvedbo naložbe, sama vloga pa mora biti podana ter naložba izvedena skladno s kriteriji in pogoji javnega razpisa. Ker tožnikova investicija, ki je bila zaključena 30. 6. 2010, torej po objavi javnega razpisa in pred oddajo vloge na javni razpis, ne izpolnjuje pogojev navedenih v 1. točki javnega razpisa, je bila po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita.
ZDen člen 10, 10/2. Finančna in izravnalna pogodba člen 2.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine tuje države - pravna podlaga za priznanje pravice do odškodnine
Glede na pravno naravo Odloka AVNOJ in pravno naravo Finančne in izravnalne pogodbe, je tudi Finančna in izravnalna pogodba pravni vir, ki je urejal odškodnino (za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ) in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva (ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka Finančne in izravnalne pogodba).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek
Kazenski postopek je sprožila prosilka kot subsidiarna tožilka. Iz laičnega predloga za kazenski pregon, ki ga je vložila 12. 11. 2012, izhaja opis dejanja, ki ga je tožena stranka že povzela v obrazložitev izpodbijane odločbe. Drugih listin v navedenem spisu kazenske zadeve ni. Sodišče iz teh podatkov ni moglo razbrati pravne kvalifikacije očitanega kaznivega dejanja, ter posledično ni moglo ugotoviti, ali gre za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti ali na zasebno tožbo. Gre za podatke, ki bodo predstavljali temelj za nadaljnjo uporabo določb V. poglavja ZKP ter v tej zvezi tudi temelj odločitvi o morebitnem obsegu dodeljene BPP.