ZDen člen 10, 10/2. Finančna in izravnalna pogodba člen 2.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine tuje države - pravna podlaga za priznanje pravice do odškodnine
Glede na pravno naravo Odloka AVNOJ in pravno naravo Finančne in izravnalne pogodbe, je tudi Finančna in izravnalna pogodba pravni vir, ki je urejal odškodnino (za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ) in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva (ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka Finančne in izravnalne pogodba).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek
Kazenski postopek je sprožila prosilka kot subsidiarna tožilka. Iz laičnega predloga za kazenski pregon, ki ga je vložila 12. 11. 2012, izhaja opis dejanja, ki ga je tožena stranka že povzela v obrazložitev izpodbijane odločbe. Drugih listin v navedenem spisu kazenske zadeve ni. Sodišče iz teh podatkov ni moglo razbrati pravne kvalifikacije očitanega kaznivega dejanja, ter posledično ni moglo ugotoviti, ali gre za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti ali na zasebno tožbo. Gre za podatke, ki bodo predstavljali temelj za nadaljnjo uporabo določb V. poglavja ZKP ter v tej zvezi tudi temelj odločitvi o morebitnem obsegu dodeljene BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Do BPP je na podlagi 12., 13. in 14. člena ZBPP upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje pa se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine, ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki od 1. januarja 2012 dalje znaša 260 EUR.
ZBPP člen 31a, 31a/1, 31a/1-3. ZUS-1 člen 64, 64/3.
brezplačna pravna pomoč - za odločanje pristojen organ - pritožba v upravnem sporu
Tožnik vlaga prošnjo za dodelitev BPP v zadevi upravnega spora, o kateri po določbi tretje alinee prvega odstavka 31.a člena ZBPP odloča Upravno sodišče RS, zato bo moral o prošnji za dodelitev BPP odločiti pristojni organ za BPP tega sodišča.
ZVO-1 člen 146c. Javni poziv 4SUB-OB10 za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb točka 1, 1/1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoji - datum zaključka naložbe
Osnovni namen dodeljevanja nepovratnih finančnih spodbud je spodbuditi investitorje k odločitvi za izvedbo naložb, spodbuda pa naj bi bila ravno v odobreni vlogi za dodeljevanje nepovratnih sredstev, ki naj bi investitorja spodbudila v izvedbo naložbe, sama vloga pa mora biti podana ter naložba izvedena skladno s kriteriji in pogoji javnega razpisa. Ker tožnikova investicija, ki je bila zaključena 30. 6. 2010, torej po objavi javnega razpisa in pred oddajo vloge na javni razpis, ne izpolnjuje pogojev navedenih v 1. točki javnega razpisa, je bila po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita.
ZPP člen 19, 23, 23/1. ZUPJS člen 38, 38/3. ZDSS-1 člen 63.
dodelitev državne štipendije - dodelitev subvencije malice - molk organa - stvarna pristojnost - socialni spor
Ker je v obravnavanem primeru sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno odločati socialno in ne upravno sodišče, je to sodišče na podlagi določb 19. člena ter prvega odstavka 23. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, izreklo, da ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi, ter odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - rok za uveljavljanje odškodnine - zavrženje zahteve
Tožnica je vložila zahtevo za priznanje odškodnine 3. 11. 2011 za dejanje, ki je bilo storjeno 6. 4. 2010, torej po preteku šestmesečnega roka iz prvega odstavka 29. člena ZOZKD, zato je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo tožnice zavrgel. Organ je tudi pravilno zaključil, da iz zahteve (tudi) ni razvidno, da bi tožnica uveljavljala okoliščine po drugem odstavku istega člena, zaradi katerih zahteve ni mogla vložiti v predpisanem šestmesečnem roku, temveč je navedla (le), da zahtevo ponovno vlaga zato, ker je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da tožnica ni bila povzročiteljica nasilja.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki vsebuje vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, če pa gre za akte, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, so ti lahko predmet presoje v upravnem sporu samo, če tako določa zakon.
Vsakdo, ki v upravnem sporu uveljavlja varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati potrebni pravni interes oziroma pravo varstveno potrebo, kar pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi zanj pomenilo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma bi pomenila izboljšanje njegovega položaja
Odlok o kategorizaciji občinskih cest (in kolesarskih poti) v občini Slovenske Konjice člen 6.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - prepoved zasedanja kategorizirane javne poti
Izpodbijani inšpekcijski ukrep se nanaša na prepoved zasedanja kategorizirane javne poti JP oziroma oviranja ali ogrožanja prometa na tej javni poti. Ker sta tožnika že večkrat s postavitvijo ovir na sporno cesto ovirala promet po njej, je bila zakonito izdana odločba, ki jima prepoveduje nadaljnje postavljanje ovir in zasedanje tega cestišča.
življenjsko zavarovanje - plačilo zavarovalne premije za življenjsko zavarovanje - davek od dobička pravnih oseb - davčna osnova - prihodki - davčno priznani odhodki - dohodnina - akontacija dohodnine - boniteta
Tožeča stranka je kot skleniteljica zavarovanja s pobotom na osnovi dobropisa za svojega delavca plačala zavarovalne premije za življenjsko zavarovanje v znesku 6.874.619,00 SIT. Upravičenec in prejemnik zavarovalne vsote je bil zavarovanec. Ta plačila se zato po 17. členu ZDoh štejejo za boniteto, od katere je bil izplačevalec (delodajalec) dolžan obračunati in plačati davek po odbitku kot akontacijo dohodnine. Boniteta se všteva v osnovo za davek od osebnih prejemkov, zato je davčni organ izračunal davčni odtegljaj in prispevke za socialno varnost.
Pobotani znesek zavarovalne vsote 6.874.619,00 SIT bi moral biti knjižen v dobro prihodkov in v breme stroškov zavarovalnih premij, ki v skladu z 12. členom ZDDPO niso davčno priznani.
ZUS-1 člen 20, 20/1. ZUP člen 82, 82/2, 82/3, 82/4. ZDIJZ člen 17, 17/3, 27, 27/3.
spletne igre na srečo - stranka v postopku - vpogled v spis
Iz tožnikove vloge za vpogled v spis ni mogoče sklepati, da želi informacijo, ki ustreza pojmu informacije javnega značaja v smislu ZDIJZ, temveč, da želi pregledovati in prepisovati dokumente določenih upravnih zadev. Zato upravni organ ni mogel tožnikove zahteve obravnavati kot zahteve za pridobitev informacij javnega značaja po ZDIJZ.
Upravni organ je tožnikovo zahtevo napačno pravno kvalificiral; obravnavati bi jo moral glede na vsebino in tožnikovo opredelitev po določbah 82. člena ZUP in ne v smislu določb ZDIJZ. Ker je ni obravnaval takšno, kot je bila vložena, je kršil pravila postopka.
spletne igre na srečo - nadzor prirejanja spletnih iger na srečo - izločitev uradne osebe - zavrženje tožbe
Sklep, s katerim je odločeno o zahtevi za izločitev uradne osebe, je procesni sklep. Tožnik v tem upravnem sporu torej izpodbija procesno odločitev. Ker pa to ni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, ga v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izvršilni naslov - kasnejša odprava, razveljavitev oziroma sprememba izvršilnega naslova
Izvršilni naslov, ki je bil podlaga za opravo davčne izvršbe, je bil v času izdaje izpodbijanega sklepa o izvršbi veljaven, zato je bil sklep izdan pravilno in skladno z zakonom. Pravilnost in zakonitost sklepa se namreč presoja po času in stanju izdaje sklepa, ne pa z upoštevanjem morebitnih spremenjenih okoliščin, ki nastanejo po njegovi izdaji. Če pa do takšnih spremenjenih okoliščin pride, davčni organ po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika s sklepom v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo, med drugim tudi iz razloga, če je pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen izvršilni naslov ali če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ni navedla dejstev in okoliščin, ki so narekovale izrek izpodbijane odločbe oziroma ni navedla dokazov za oceno, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP, v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje finančnega pogoja. Zgolj navedba, da se dohodek blagajne vzajemne pomoči v višini 900 EUR všteje v dohodke tožnikove partnerice, po presoji sodišča ne zadošča standardu obrazložitve odločbe, niti v odgovoru na tožbo navedena obrazložitev ne more sanirati ugotovljene pomanjkljivosti izpodbijane odločbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ustavna pritožba - pogoji za vložitev ustavne pritožbe
Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe izčrpno pojasnila, v zvezi s katero zadevo želi prosilka vložiti ustavno pritožbo in opisala tako vsebino kot potek pravdnega postopka, v katerem je prosilka uveljavljala plačilo odškodnine, s tem pa je v zadostni meri utemeljila trditev iz 17. točke obrazložitve izpodbijane odločbe, da je ustavna pritožba dovoljena, saj ne gre za primer iz 55a. člena ZUstS. Po presoji sodišča ni (več) sporno niti izpolnjevanje določbe 52. člena istega zakona, tožena stranka pa, glede na določbo petega odstavka 24. člena ZBPP, ni bila dolžna izvesti nadaljnjega postopka preizkusa vsebinske utemeljenosti ustavne pritožbe.
najemnik denacionalizacijskega stanovanja - pravice najemnika denacionaliziranega stanovanja - pravica do nadomestila za rešitev stanovanjskega vprašanja
Pravico do odkupa stanovanja oziroma ustreznega nadomestila ima tako prejšnji imetnik stanovanjske pravice na (prej) družbenem (sedaj vrnjenem) stanovanju, ki je stanovanjsko pravico imel na dan uveljavitve SZ/91, tj. 18. 10. 1991, stanovanjska pravica pa preneha šele s sklenitvijo najemne pogodbe.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - pravna podlaga za priznanje pravice do odškodnine
Glede na pravno naravo Odloka AVNOJ in pravno naravo Finančne in izravnalne pogodbe, je tudi Finančna in izravnalna pogodba pravni vir, ki je urejal odškodnino (za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ) in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva (ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka Finančne in izravnalne pogodba).
Pravica dobiti odškodnino od tuje države po določbi drugega odstavka 10. člena ZDen izključuje upravičenost do denacionalizacije, kar pomeni, da tudi pravni nasledniki te osebe niso upravičenci po 12. členu ZDen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Organ za BPP je za ugotavljanje dohodka in premoženja prosilke namesto določb ZSV pravilno uporabil primerljive določbe ZUJF in ugotovil, da 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka iz drugega odstavka 13. člena ZBPP v letu 2012 znaša 520,00 EUR, tožnica pa je v obdobju od maja do oktobra 2012 na transakcijski račun prejela 540,26 EUR pokojnine (mesečno). Navedeni podatek, ki mu tožnica v tožbi ne oporeka, pomeni, da tožničin mesečni znesek pokojnine presega zakonsko določen cenzus, zato ni upravičena do brezplačne pravne pomoči.
ukrep tržnega inšpektorja - začasna odredba - težko popravljiva škoda - prizadetost javne koristi
Nastanek težko popravljive škode, ki je podlaga za obstoj pogoja iz določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1, je treba izkazati določno in njen nastanek tudi utemeljiti z določeno stopnjo verjetnosti.
Sodišče je pri odločanju upoštevalo tudi prizadetost javne koristi, skladno z načelom sorazmernosti. V primeru spornega inšpekcijskega ukrepa je tehtanje javnega interesa in interesov inšpekcijskih zavezancev opravil že zakonodajalec s tem, ko je zahteve za proizvode opredeljene v Pravilniku o varnosti strojev, utemeljil s potrebo po zaščiti javnega interesa, ki se po ZTZPUS-1 izkazuje predvsem kot zagotovitev varnosti, varovanje življenja in zdravja ljudi, živali in rastlin, varstvo potrošnikov in drugih uporabnikov in varstvo okolja. Navedeno pomeni, da je odložitev izvršitve odločbe v takšnih zadevah načeloma v nasprotju z javnim interesom. Okoliščin, ki bi bile močnejše od javnega interesa in bi utemeljeno opravičevale odložitev izvršbe odločbe, pa tožeča stranka ni izkazala.