ZGos člen 12, 12/3. ZUP člen 43. Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost člen 3, 3/3, 4, 4/1, 4/2, 4/3. Odredba o merilih za določanje obratovalnega časa gostinskih lokalov člen 9.
gostinstvo - obratovalni čas gostinskega lokala - podaljšani obratovalni čas - stranski udeleženec - pravna korist
Pravico do udeležbe v postopku lahko uspešno uveljavlja oseba, ki zatrjuje in izkaže, da vstopa v postopek zaradi varstva svoje (osebne) koristi, ki temelji na materialnem predpisu, ta je namreč tisti, ki določa, ali ima kdo kakšno pravno korist (interes) v upravni zadevi, o kateri se odloča v upravnem postopku. Obstoj takega pravnega interesa je torej pogoj za priznanje statusa stranskega udeleženca.
ukrep tržnega inšpektorja - začasna odredba - težko popravljiva škoda - prizadetost javne koristi
Nastanek težko popravljive škode, ki je podlaga za obstoj pogoja iz določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1, je treba izkazati določno in njen nastanek tudi utemeljiti z določeno stopnjo verjetnosti.
Sodišče je pri odločanju upoštevalo tudi prizadetost javne koristi, skladno z načelom sorazmernosti. V primeru spornega inšpekcijskega ukrepa je tehtanje javnega interesa in interesov inšpekcijskih zavezancev opravil že zakonodajalec s tem, ko je zahteve za proizvode opredeljene v Pravilniku o varnosti strojev, utemeljil s potrebo po zaščiti javnega interesa, ki se po ZTZPUS-1 izkazuje predvsem kot zagotovitev varnosti, varovanje življenja in zdravja ljudi, živali in rastlin, varstvo potrošnikov in drugih uporabnikov in varstvo okolja. Navedeno pomeni, da je odložitev izvršitve odločbe v takšnih zadevah načeloma v nasprotju z javnim interesom. Okoliščin, ki bi bile močnejše od javnega interesa in bi utemeljeno opravičevale odložitev izvršbe odločbe, pa tožeča stranka ni izkazala.
Odlok o kategorizaciji občinskih cest (in kolesarskih poti) v občini Slovenske Konjice člen 6.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - prepoved zasedanja kategorizirane javne poti
Izpodbijani inšpekcijski ukrep se nanaša na prepoved zasedanja kategorizirane javne poti JP oziroma oviranja ali ogrožanja prometa na tej javni poti. Ker sta tožnika že večkrat s postavitvijo ovir na sporno cesto ovirala promet po njej, je bila zakonito izdana odločba, ki jima prepoveduje nadaljnje postavljanje ovir in zasedanje tega cestišča.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - razlastitveni zavezanec - obstoj javne koristi - nujnost razlastitve
Ker je tožnica na podlagi darilne pogodbe za nepremičnino, ki je predmet razlastitve, postala lastnica v teku razlastitvenega postopka oziroma je prvostopenjski organ za sklenitev darilne pogodbe za obravnavano nepremičnino izvedel med samim postopkom, je tožnica s tem dobila položaj stranke v postopku po drugem odstavku 94. člena ZUreP-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek
Kazenski postopek je sprožila prosilka kot subsidiarna tožilka. Iz laičnega predloga za kazenski pregon, ki ga je vložila 12. 11. 2012, izhaja opis dejanja, ki ga je tožena stranka že povzela v obrazložitev izpodbijane odločbe. Drugih listin v navedenem spisu kazenske zadeve ni. Sodišče iz teh podatkov ni moglo razbrati pravne kvalifikacije očitanega kaznivega dejanja, ter posledično ni moglo ugotoviti, ali gre za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti ali na zasebno tožbo. Gre za podatke, ki bodo predstavljali temelj za nadaljnjo uporabo določb V. poglavja ZKP ter v tej zvezi tudi temelj odločitvi o morebitnem obsegu dodeljene BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ustavna pritožba - pogoji za vložitev ustavne pritožbe
Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe izčrpno pojasnila, v zvezi s katero zadevo želi prosilka vložiti ustavno pritožbo in opisala tako vsebino kot potek pravdnega postopka, v katerem je prosilka uveljavljala plačilo odškodnine, s tem pa je v zadostni meri utemeljila trditev iz 17. točke obrazložitve izpodbijane odločbe, da je ustavna pritožba dovoljena, saj ne gre za primer iz 55a. člena ZUstS. Po presoji sodišča ni (več) sporno niti izpolnjevanje določbe 52. člena istega zakona, tožena stranka pa, glede na določbo petega odstavka 24. člena ZBPP, ni bila dolžna izvesti nadaljnjega postopka preizkusa vsebinske utemeljenosti ustavne pritožbe.
ZUTD člen 89, 91, 92. Pravilnik o standardih in normativih za izvajanje storitev za trg dela in metodologiji za oblikovanje cen teh storitev člen 11. Javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje storitev za trg dela točka 3.1.c, 11.1. ZUP člen 67. ZJZP člen 58.
koncesija - javni razpis - trg dela - podelitev koncesije za opravljanje storitev za trg dela - izpolnjevanje razpisnih pogojev - ustrezno število računalnikov - poziv k predložitvi dokazil o izpolnjevanju pogojev
Tožnik na podlagi poziva ni dokazal, da za primer podelitve koncesije razpolaga z ustreznim številom računalnikov. Njegova trditev, da je bil poziv toženke neustrezen, nepopoln in nerazumljiv, ne drži.
Vsak prijavitelj ima možnost, da na zahtevo toženke kakršnokoli nepravilnost v vlogi v roku 5 delovnih dni odpravi. Gre za pravico iz 67. člena ZUP, ki jo posameznim ponudnikom zgolj zato, ker so k prijavi priložili več, kot so bili dolžni, ni mogoče odvzeti, še manj trditi, da je zaradi tega prišlo do neenakopravnega obravnavanja ostalih ponudnikov. Tožbena trditev, da naj bi bili posamezni ponudniki na dopolnitev iste vloge pozvani večkrat, pa iz podatkov spisa ni razvidna.
Ustna obravnava iz tretjega odstavka 58. člena ZJZP je predvidena neposredno pred izdajo odločbe o izbiri stranke. V tožnikovem primeru do takšne situacije sploh ni prišlo, saj je bila njegova vloga zavržena, še preden se je o njej vsebinsko odločalo.
življenjsko zavarovanje - plačilo zavarovalne premije za življenjsko zavarovanje - davek od dobička pravnih oseb - davčna osnova - prihodki - davčno priznani odhodki - dohodnina - akontacija dohodnine - boniteta
Tožeča stranka je kot skleniteljica zavarovanja s pobotom na osnovi dobropisa za svojega delavca plačala zavarovalne premije za življenjsko zavarovanje v znesku 6.874.619,00 SIT. Upravičenec in prejemnik zavarovalne vsote je bil zavarovanec. Ta plačila se zato po 17. členu ZDoh štejejo za boniteto, od katere je bil izplačevalec (delodajalec) dolžan obračunati in plačati davek po odbitku kot akontacijo dohodnine. Boniteta se všteva v osnovo za davek od osebnih prejemkov, zato je davčni organ izračunal davčni odtegljaj in prispevke za socialno varnost.
Pobotani znesek zavarovalne vsote 6.874.619,00 SIT bi moral biti knjižen v dobro prihodkov in v breme stroškov zavarovalnih premij, ki v skladu z 12. členom ZDDPO niso davčno priznani.
ZDen člen 44. Pravilnik o metodologiji za ocenjevanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti člen 2, 5.
denacionalizacija - kulturni spomenik - vrednotenje kulturnih spomenikov - višina odškodnine
Za porušene objekte se lahko določi vrednost zgolj kot odškodnina v višini osnovne vrednosti in za njihovo ocenjevanje vrednosti Pravilnik o metodologiji za ocenjevanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti ne pride v poštev. Ker torej porušeni objekti nikoli niso bili del kulturnega spomenika, je napačna uporaba 5. člena zgoraj navedenega Pravilnika pri ugotovitvi vrednosti odškodnine, ki denacionalizacijskim upravičencem pripada. Enako pa velja to tudi za parcelo 769, ki je bila po dejanskem stanju ob podržavljenju njiva, torej na njej niso stali objekti, ki danes zaradi razglasitve predstavljajo kulturni spomenik.
ZDDPO-2 člen 12, 25, 25/2, 29. ZDavP-2 člen 74, 74/3, 76, 76/2.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - davčna izguba - ekonomski namen posla - dokazno breme
Davčni organ je utemeljeno zahteval od tožeče stranke, da izkaže ekonomski namen poslov in s tem njihovo zatrjevano vsebino in na podlagi izvedenih dokazov sklenil, da so bili obravnavani pravni posli navidezni ter na tej podlagi ugotovil drugačno višino davčne izgube.
Tožeča stranka se je z dokapitalizacijo in vračilom posojila izognila temu, da bi morala posojilo odpisati, obenem pa je lahko na ta način na podlagi drugega odstavka 25. čelna ZDDPO-2 izkazala 50% izgube od prodaje lastniških deležev kot davčno priznan odhodek. Odpis posojila ne bi bil potreben za pridobitev prihodkov in bi bil v skladu z 29. členom ZDDPO-2 poslovno nepotreben. Dokapitalizacija hčerinske družbe je bila namenjena zgolj ugodnejši davčni obravnavi, zanjo torej niso obstajali relevantni ekonomski razlogi.
mejna obravnava - vabilo na ustno obravnavo - evidentiranje urejene meje - nestrinjanje s predlagano mejo
Tožniku je bilo vabilo na ustno obravnavo poslano na naslov, ki ga je kot naslov za vročanje navedel sam. Prav tako iz kopije vročilnice vabila izhaja, da vročitev tega vabila ni bila mogoča, ker tožnik na naslovu za vročanje ni imel urejenega hišnega predalčnika. Kljub neuspešni vročitvi vabila je bil tožnik z datumom ustne obravnave seznanjen, saj je 29. 6. 2010 prvostopenjski organ obvestil, da se vabilu ne bo odzval in da bo razloge za to pojasnil pisno. Navedeni podatek, ki ga tožnik v tožbi potrjuje, ter podatek o neuspešni vročitvi vabila, po presoji sodišča v celoti utemeljujeta odločitev prvostopenjskega organa, da so podani pogoji za uporabo določbe drugega odstavka 38. člena ZEN, toliko bolj ker tožnik ni ne v postopku ureditve meje, ne ob vložitvi tožbe predložil dokazil, da je bila njegova odsotnost z ustne obravnave opravičena. Glede na vse navedeno tožnik torej ni uspel dokazati trditve, da mu v postopku ureditve meje ni bila omogočena udeležba, zato je sodišče ta tožbeni ugovor zavrnilo kot neutemeljen.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - pravna podlaga za priznanje pravice do odškodnine
Glede na pravno naravo Odloka AVNOJ in pravno naravo Finančne in izravnalne pogodbe, je tudi Finančna in izravnalna pogodba pravni vir, ki je urejal odškodnino (za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ) in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva (ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka Finančne in izravnalne pogodbe).
ZBPP člen 31a, 31a/1, 31a/1-3. ZUS-1 člen 64, 64/3.
brezplačna pravna pomoč - za odločanje pristojen organ - pritožba v upravnem sporu
Tožnik vlaga prošnjo za dodelitev BPP v zadevi upravnega spora, o kateri po določbi tretje alinee prvega odstavka 31.a člena ZBPP odloča Upravno sodišče RS, zato bo moral o prošnji za dodelitev BPP odločiti pristojni organ za BPP tega sodišča.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - pravna podlaga za priznanje pravice do odškodnine
Tudi Finančna in izravnalna pogodba je pravni vir, ki je urejal odškodnino za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka Finančne in izravnalne pogodbe.
ZDen člen 10, 10/2. Finančna in izravnalna pogodba člen 2.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine tuje države - pravna podlaga za priznanje pravice do odškodnine
Glede na pravno naravo Odloka AVNOJ in pravno naravo Finančne in izravnalne pogodbe, je tudi Finančna in izravnalna pogodba pravni vir, ki je urejal odškodnino (za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ) in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva (ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka Finančne in izravnalne pogodba).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Tožnik je zoper sklep o dedovanju že sam vložil pritožbo, o kateri višje sodišče še ni odločilo. Zato dodelitev brezplačne pravne pomoči za pritožbo v obravnavanem primeru ne bi bila razumna.
ZUP člen 138, 200. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 22.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - javni razpis - - bivanje v neprimernem stanovanju - ogled stanovanja - navajanje neresničnih podatkov - stranka v postopku
Dejstva, ki jih je A.A. navajala na podlagi vprašanj komisije, presegajo njeno vlogo lastnice stanovanja, ki je omogočila komisiji ogled stanovanjskih razmer. Na ta dejstva, ki jih je komisija presodila skupaj z ugotovitvami ogleda, pa je oprta sporna odločitev prvostopenjskega organa, pri čemer pa tudi ni razvidno, kakšen status v postopku je imela lastnica stanovanja. Ker A.A. med postopkom ogleda ni bila zaslišana kot priča, organ ni imel podlage, da se opre na njeno izpovedbo ter jo oceni kot neverodostojno.
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - rok za uveljavljanje odškodnine - zavrženje zahteve
Tožnica je vložila zahtevo za priznanje odškodnine 3. 11. 2011 za dejanje, ki je bilo storjeno 6. 4. 2010, torej po preteku šestmesečnega roka iz prvega odstavka 29. člena ZOZKD, zato je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo tožnice zavrgel. Organ je tudi pravilno zaključil, da iz zahteve (tudi) ni razvidno, da bi tožnica uveljavljala okoliščine po drugem odstavku istega člena, zaradi katerih zahteve ni mogla vložiti v predpisanem šestmesečnem roku, temveč je navedla (le), da zahtevo ponovno vlaga zato, ker je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da tožnica ni bila povzročiteljica nasilja.
dohodnina - odmera dohodnine - drugi prejemki iz delovnega razmerja - povračilo stroškov - službeno potovanje
Glede na to, da tožnik že v postopku inšpekcijskega obravnavanja pravne osebe C. d.o.o. ni uspel dokazati določenih službenih poti, za katere so bili izdani potni nalogi, je davčni organ obravnavane sporne stroške utemeljeno izločil iz davčno priznanih odhodkov pravne osebe. Tako je bila tudi utemeljeno izdana izpodbijana odločba v tem postopku, da se ta izplačila na podlagi potnih nalogov štejejo kot drugi prejemki, ki izhajajo iz delovnega razmerja po 16. členu ZDoh-1.