brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Do BPP je na podlagi 12., 13. in 14. člena ZBPP upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje pa se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine, ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki od 1. januarja 2012 dalje znaša 260 EUR.
ZBPP člen 31a, 31a/1, 31a/1-3. ZUS-1 člen 64, 64/3.
brezplačna pravna pomoč - za odločanje pristojen organ - pritožba v upravnem sporu
Tožnik vlaga prošnjo za dodelitev BPP v zadevi upravnega spora, o kateri po določbi tretje alinee prvega odstavka 31.a člena ZBPP odloča Upravno sodišče RS, zato bo moral o prošnji za dodelitev BPP odločiti pristojni organ za BPP tega sodišča.
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - rok za uveljavljanje odškodnine - zavrženje zahteve
Tožnica je vložila zahtevo za priznanje odškodnine 3. 11. 2011 za dejanje, ki je bilo storjeno 6. 4. 2010, torej po preteku šestmesečnega roka iz prvega odstavka 29. člena ZOZKD, zato je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo tožnice zavrgel. Organ je tudi pravilno zaključil, da iz zahteve (tudi) ni razvidno, da bi tožnica uveljavljala okoliščine po drugem odstavku istega člena, zaradi katerih zahteve ni mogla vložiti v predpisanem šestmesečnem roku, temveč je navedla (le), da zahtevo ponovno vlaga zato, ker je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da tožnica ni bila povzročiteljica nasilja.
ZPP člen 19, 23, 23/1. ZUPJS člen 38, 38/3. ZDSS-1 člen 63.
dodelitev državne štipendije - dodelitev subvencije malice - molk organa - stvarna pristojnost - socialni spor
Ker je v obravnavanem primeru sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno odločati socialno in ne upravno sodišče, je to sodišče na podlagi določb 19. člena ter prvega odstavka 23. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, izreklo, da ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi, ter odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - pravna podlaga za priznanje pravice do odškodnine
Tudi Finančna in izravnalna pogodba je pravni vir, ki je urejal odškodnino za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka Finančne in izravnalne pogodbe.
Odlok o kategorizaciji občinskih cest (in kolesarskih poti) v občini Slovenske Konjice člen 6.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - prepoved zasedanja kategorizirane javne poti
Izpodbijani inšpekcijski ukrep se nanaša na prepoved zasedanja kategorizirane javne poti JP oziroma oviranja ali ogrožanja prometa na tej javni poti. Ker sta tožnika že večkrat s postavitvijo ovir na sporno cesto ovirala promet po njej, je bila zakonito izdana odločba, ki jima prepoveduje nadaljnje postavljanje ovir in zasedanje tega cestišča.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ustavna pritožba - pogoji za vložitev ustavne pritožbe
Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe izčrpno pojasnila, v zvezi s katero zadevo želi prosilka vložiti ustavno pritožbo in opisala tako vsebino kot potek pravdnega postopka, v katerem je prosilka uveljavljala plačilo odškodnine, s tem pa je v zadostni meri utemeljila trditev iz 17. točke obrazložitve izpodbijane odločbe, da je ustavna pritožba dovoljena, saj ne gre za primer iz 55a. člena ZUstS. Po presoji sodišča ni (več) sporno niti izpolnjevanje določbe 52. člena istega zakona, tožena stranka pa, glede na določbo petega odstavka 24. člena ZBPP, ni bila dolžna izvesti nadaljnjega postopka preizkusa vsebinske utemeljenosti ustavne pritožbe.
ukrep tržnega inšpektorja - začasna odredba - težko popravljiva škoda - prizadetost javne koristi
Nastanek težko popravljive škode, ki je podlaga za obstoj pogoja iz določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1, je treba izkazati določno in njen nastanek tudi utemeljiti z določeno stopnjo verjetnosti.
Sodišče je pri odločanju upoštevalo tudi prizadetost javne koristi, skladno z načelom sorazmernosti. V primeru spornega inšpekcijskega ukrepa je tehtanje javnega interesa in interesov inšpekcijskih zavezancev opravil že zakonodajalec s tem, ko je zahteve za proizvode opredeljene v Pravilniku o varnosti strojev, utemeljil s potrebo po zaščiti javnega interesa, ki se po ZTZPUS-1 izkazuje predvsem kot zagotovitev varnosti, varovanje življenja in zdravja ljudi, živali in rastlin, varstvo potrošnikov in drugih uporabnikov in varstvo okolja. Navedeno pomeni, da je odložitev izvršitve odločbe v takšnih zadevah načeloma v nasprotju z javnim interesom. Okoliščin, ki bi bile močnejše od javnega interesa in bi utemeljeno opravičevale odložitev izvršbe odločbe, pa tožeča stranka ni izkazala.
življenjsko zavarovanje - plačilo zavarovalne premije za življenjsko zavarovanje - davek od dobička pravnih oseb - davčna osnova - prihodki - davčno priznani odhodki - dohodnina - akontacija dohodnine - boniteta
Tožeča stranka je kot skleniteljica zavarovanja s pobotom na osnovi dobropisa za svojega delavca plačala zavarovalne premije za življenjsko zavarovanje v znesku 6.874.619,00 SIT. Upravičenec in prejemnik zavarovalne vsote je bil zavarovanec. Ta plačila se zato po 17. členu ZDoh štejejo za boniteto, od katere je bil izplačevalec (delodajalec) dolžan obračunati in plačati davek po odbitku kot akontacijo dohodnine. Boniteta se všteva v osnovo za davek od osebnih prejemkov, zato je davčni organ izračunal davčni odtegljaj in prispevke za socialno varnost.
Pobotani znesek zavarovalne vsote 6.874.619,00 SIT bi moral biti knjižen v dobro prihodkov in v breme stroškov zavarovalnih premij, ki v skladu z 12. členom ZDDPO niso davčno priznani.
ZUS-1 člen 20, 20/1. ZUP člen 82, 82/2, 82/3, 82/4. ZDIJZ člen 17, 17/3, 27, 27/3.
spletne igre na srečo - stranka v postopku - vpogled v spis
Iz tožnikove vloge za vpogled v spis ni mogoče sklepati, da želi informacijo, ki ustreza pojmu informacije javnega značaja v smislu ZDIJZ, temveč, da želi pregledovati in prepisovati dokumente določenih upravnih zadev. Zato upravni organ ni mogel tožnikove zahteve obravnavati kot zahteve za pridobitev informacij javnega značaja po ZDIJZ.
Upravni organ je tožnikovo zahtevo napačno pravno kvalificiral; obravnavati bi jo moral glede na vsebino in tožnikovo opredelitev po določbah 82. člena ZUP in ne v smislu določb ZDIJZ. Ker je ni obravnaval takšno, kot je bila vložena, je kršil pravila postopka.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - razlastitveni upravičenec - obstoj javne koristi - nujnost razlastitve
Prvostopenjski organ je imel materialnopravno podlago v ZUreP-1 za vodenje obravnavanega postopka. V konkretnem primeru gre za ureditev omrežja, namenjenega izvajanju gospodarske javne službe na področju prometa, iz česar sledi, da je prostorska ureditev, ki jo ureja Odlok o lokacijskem načrtu za območje urejanja z oznako L5/1 – Glavna cesta GII-104 Kranj – Moste, skupnega pomena za državno in lokalno skupnost in torej po vsebini ustreza prostorskemu aktu iz 16. člena ZUreP-1. Ker pa je Republika Slovenija vložila zahtevo za razlastitev na njegovi podlagi, to tudi pomeni, da je navedeni Odlok upoštevala kot veljaven prostorski akt, ki je v času izdaje izpodbijane odločbe veljal oziroma učinkoval in ga je prvostopni organ lahko upošteval, ne glede na uveljavitev ZUPUDPP.
Ni razlogov, da v konkretnem primeru Republika Slovenija ne bi mogla biti razlastitvena upravičenka in predlagati razlastitvenega postopka, saj je državna cesta v lasti države, v razlastitvenem postopku pa lastninsko pravico na razlaščenih nepremičninah pridobi razlastitveni upravičenec, za katerega se tudi določijo roki, v katerih mora pričeti z gradnjo in ki ga bremeni plačilo odškodnine za razlaščeno nepremičnino. Republika Slovenija pa je tožniku tudi ponudila odškodnino za razlaščena zemljišča.
ZUP člen 138, 200. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 22.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - javni razpis - - bivanje v neprimernem stanovanju - ogled stanovanja - navajanje neresničnih podatkov - stranka v postopku
Dejstva, ki jih je A.A. navajala na podlagi vprašanj komisije, presegajo njeno vlogo lastnice stanovanja, ki je omogočila komisiji ogled stanovanjskih razmer. Na ta dejstva, ki jih je komisija presodila skupaj z ugotovitvami ogleda, pa je oprta sporna odločitev prvostopenjskega organa, pri čemer pa tudi ni razvidno, kakšen status v postopku je imela lastnica stanovanja. Ker A.A. med postopkom ogleda ni bila zaslišana kot priča, organ ni imel podlage, da se opre na njeno izpovedbo ter jo oceni kot neverodostojno.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki vsebuje vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, če pa gre za akte, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, so ti lahko predmet presoje v upravnem sporu samo, če tako določa zakon.
Vsakdo, ki v upravnem sporu uveljavlja varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati potrebni pravni interes oziroma pravo varstveno potrebo, kar pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi zanj pomenilo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma bi pomenila izboljšanje njegovega položaja
najemnik denacionalizacijskega stanovanja - pravice najemnika denacionaliziranega stanovanja - pravica do nadomestila za rešitev stanovanjskega vprašanja
Pravico do odkupa stanovanja oziroma ustreznega nadomestila ima tako prejšnji imetnik stanovanjske pravice na (prej) družbenem (sedaj vrnjenem) stanovanju, ki je stanovanjsko pravico imel na dan uveljavitve SZ/91, tj. 18. 10. 1991, stanovanjska pravica pa preneha šele s sklenitvijo najemne pogodbe.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - pravna podlaga za priznanje pravice do odškodnine
Glede na pravno naravo Odloka AVNOJ in pravno naravo Finančne in izravnalne pogodbe, je tudi Finančna in izravnalna pogodba pravni vir, ki je urejal odškodnino (za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ) in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva (ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka Finančne in izravnalne pogodba).
Pravica dobiti odškodnino od tuje države po določbi drugega odstavka 10. člena ZDen izključuje upravičenost do denacionalizacije, kar pomeni, da tudi pravni nasledniki te osebe niso upravičenci po 12. členu ZDen.
spletne igre na srečo - nadzor prirejanja spletnih iger na srečo - izločitev uradne osebe - zavrženje tožbe
Sklep, s katerim je odločeno o zahtevi za izločitev uradne osebe, je procesni sklep. Tožnik v tem upravnem sporu torej izpodbija procesno odločitev. Ker pa to ni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, ga v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ni navedla dejstev in okoliščin, ki so narekovale izrek izpodbijane odločbe oziroma ni navedla dokazov za oceno, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP, v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje finančnega pogoja. Zgolj navedba, da se dohodek blagajne vzajemne pomoči v višini 900 EUR všteje v dohodke tožnikove partnerice, po presoji sodišča ne zadošča standardu obrazložitve odločbe, niti v odgovoru na tožbo navedena obrazložitev ne more sanirati ugotovljene pomanjkljivosti izpodbijane odločbe.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izvršilni naslov - kasnejša odprava, razveljavitev oziroma sprememba izvršilnega naslova
Izvršilni naslov, ki je bil podlaga za opravo davčne izvršbe, je bil v času izdaje izpodbijanega sklepa o izvršbi veljaven, zato je bil sklep izdan pravilno in skladno z zakonom. Pravilnost in zakonitost sklepa se namreč presoja po času in stanju izdaje sklepa, ne pa z upoštevanjem morebitnih spremenjenih okoliščin, ki nastanejo po njegovi izdaji. Če pa do takšnih spremenjenih okoliščin pride, davčni organ po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika s sklepom v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo, med drugim tudi iz razloga, če je pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen izvršilni naslov ali če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti.
Tožnica je v vlogi – formularju navajala, da sta bila starša bivša politična zapornika, ki sta umrla pred vložitvijo zahteve, dokazov o tem pa ni predložila, zato prvostopenjski organ ni imel podlage, da odloči o njeni zahtevi, ne da bi prej od tožnice zahteval, da predloži in priskrbi dokaze, ki njene trditve dokazujejo.