spletne igre na srečo - nadzor prirejanja spletnih iger na srečo - izločitev uradne osebe - zavrženje tožbe
Sklep, s katerim je odločeno o zahtevi za izločitev uradne osebe, je procesni sklep. Tožnik v tem upravnem sporu torej izpodbija procesno odločitev. Ker pa to ni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, ga v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ni navedla dejstev in okoliščin, ki so narekovale izrek izpodbijane odločbe oziroma ni navedla dokazov za oceno, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP, v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje finančnega pogoja. Zgolj navedba, da se dohodek blagajne vzajemne pomoči v višini 900 EUR všteje v dohodke tožnikove partnerice, po presoji sodišča ne zadošča standardu obrazložitve odločbe, niti v odgovoru na tožbo navedena obrazložitev ne more sanirati ugotovljene pomanjkljivosti izpodbijane odločbe.
Tožnica je v vlogi – formularju navajala, da sta bila starša bivša politična zapornika, ki sta umrla pred vložitvijo zahteve, dokazov o tem pa ni predložila, zato prvostopenjski organ ni imel podlage, da odloči o njeni zahtevi, ne da bi prej od tožnice zahteval, da predloži in priskrbi dokaze, ki njene trditve dokazujejo.
evidentiranje urejene meje - ustna obravnava - nestrinjanje s predlagano mejo - napotitev na sodni postopek - domneva strinjanja s predlagano mejo
Ker sodni postopek ni bil začet v roku, je imel upravni organ prve stopnje podlago, da šteje, da lastniki soglašajo s potekom predlagane meje in izdal izpodbijano odločbo.
ZDDPO-2 člen 12, 25, 25/2, 29. ZDavP-2 člen 74, 74/3, 76, 76/2.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - davčna izguba - ekonomski namen posla - dokazno breme
Davčni organ je utemeljeno zahteval od tožeče stranke, da izkaže ekonomski namen poslov in s tem njihovo zatrjevano vsebino in na podlagi izvedenih dokazov sklenil, da so bili obravnavani pravni posli navidezni ter na tej podlagi ugotovil drugačno višino davčne izgube.
Tožeča stranka se je z dokapitalizacijo in vračilom posojila izognila temu, da bi morala posojilo odpisati, obenem pa je lahko na ta način na podlagi drugega odstavka 25. čelna ZDDPO-2 izkazala 50% izgube od prodaje lastniških deležev kot davčno priznan odhodek. Odpis posojila ne bi bil potreben za pridobitev prihodkov in bi bil v skladu z 29. členom ZDDPO-2 poslovno nepotreben. Dokapitalizacija hčerinske družbe je bila namenjena zgolj ugodnejši davčni obravnavi, zanjo torej niso obstajali relevantni ekonomski razlogi.
Tožnica zmotno meni, da ji je upravni organ položaj stranskega udeleženca priznal s tem, da ji je poslal odločbo, ki jo izpodbija v tem upravnem sporu. Iz spremnega dopisa z dne 28. 3. 2012 je razvidno, da ni šlo za vročitev odločbe v smislu petega odstavka 210. člena ZUP, temveč je upravni organ tožnici dovoljenje, ki ga je izdal A., poslal le v vednost. S tem pa tožnica ni pridobila položaja stranskega udeleženca v postopku in tudi ne procesne legitimacije za sprožitev tega upravnega spora.
ZSV člen 11, 11/1, 11/1-4. ZUP člen 43, 129, 129/1, 129/1-2.
premestitev v dom starejših občanov - postavitev skrbnika za poseben primer - stranka v postopku
Zavrženje pomeni, da upravni organ zato, ker niso izpolnjeni formalni pogoji za pričetek postopka, vloge sploh ne obravnava po vsebini. Kot pravno pomembnih zato ni mogoče obravnavati okoliščin, ki bi bile pomembne za vsebinsko odločanje v zadevi, torej za morebitno postavitev tožnika za skrbnika za poseben primer.
status žrtve vojnega nasilja - priznanje statusa - pogoji za priznanje statusa - begunec - dokazna ocena
Iz izvedenih dokazov v obnovljenem postopku (tudi v povezavi z že izvedenimi v prvem postopku) ne izhaja konkretno in neposredno vojno nasilje nad tožnikovo družino. Posplošeno zatrjevanje o nemškem maščevanju nad družinami partizanov in izpoved, ki ne temelji na neposrednem poznavanju dogajanja, ampak na pripovedi drugih oseb, namreč ne moreta vplivati na spremembo stališča, ki je bilo sprejeto v odločbi z dne 10. 11. 2004, in sicer da tožnik ni uspel dokazati konkretnega in neposredno grozečega nasilja okupatorja, pred katerim naj bi pobegnil z družino.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora
Organ, ki odloča o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora, je vezan na pravnomočno ugotovljen nedovoljen poseg v prostor, naveden v izreku inšpekcijskega ukrepa.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - pastirski stan - vzdrževalna dela - izčrpanost pravnih sredstev
Tožnik v pritožbi ni ugovarjal pristojnosti in pristranskosti ter strokovnosti inšpektorja, ki je odločbo izdal, prav tako ni ugovarjal kršitev določb postopka (nevabljenje na ogled, nepovabilo k podpisu zapisnika, nevročitev zapisnika z ogleda, nepravilno vabljenje na zaslišanje) ter pravilnosti Akta o legalizaciji objektov v TNP, zato upravni organ druge stopnje v pritožbenem postopku teh ugovorov glede na določbe 247. člena ZUP ni mogel preizkušati. Glede na navedeno tožnik ter razlogov tudi v tožbi ne more na novo uveljavljati iz razloga po prvem odstavku 6. člena ZUS-1.
Z deli med leti 1994 in 2002 je bila spremenjena velikost objekta. Ko gre za takšna dela, glede na 10.2. točko prvega odstavka 2. člena v času odločanja veljavnega ZGO-1 ne more iti za investicijska vzdrževalna dela, za katera ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, kar smiselno zatrjuje tožnik. Poleg tega sodišče še pripominja, da je že v več sodbah zavzelo stališče, da pomeni preureditev pastirskega stanu v počitniško hišico (za tako jo je v zahtevi za odlog prisilne izvršbe opredelil tožnik) spremembo namena objekta, kar po 10.2. točki prvega odstavka 2. člena v času odločanja veljavnega ZGO-1 izključuje, da bi šlo v takem primeru za investicija vzdrževalna dela.
Pravilnik o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito člen 26, 27. ZMZ člen 78, 78/1, 78/1-5. ZUP člen 129, 213. URS člen 156. ZUstS člen 23.
mednarodna zaščita - pravice prosilcev za mednarodno zaščito - finančna pomoč ali žepnina v primeru nastanitve na zasebnem naslovu - zahtevek prosilca - izrek odločbe - pogoji za prekinitev postopka - vložitev zahteve za presojo ustavnosti
Po ZMZ pripada prosilcu finančna pomoč iz 5. alineje 1. odstavka 78. člena ZMZ kot posamezniku in jo pristojni organ ne določa in dodeljuje družini. Tudi Pravilnik o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito določa višine minimalnega dohodka za posamezne prosilce, ne pa za družino kot celoto, četudi so te višine pomoči lahko odvisne od tega, ali so prosilci člani družine ali ne.
Po Pravilniku velja obveznost, da se višina finančne pomoči na novo določi ob vsaki spremembi višine mesečnih dohodkov prosilca ali spremembi osnovnega zneska minimalnega dohodka ali spremembah, ki vplivajo na odmero finančne pomoči iz prvega in drugega odstavka tega člena. Rojstvo tožnika G.G. ne spada pod nobeno spremembo v smislu 3. odstavka 27. člena Pravilnika. Zato bi morala tožena stranka vlogo prvo-tožeče stranke B.B., vloženo po rojstvu G.G., vzeti v vsebinsko obravnavo v smislu zahtevka za finančno pomoč iz 5. alineje 1. odstavka 78. člena ZMZ samo za sedmo-tožečo stranko, ne pa tudi za prvih šest tožnikov. Višine finančne pomoči za prvih šest tožnikov se zaradi rojstva G.G. niso spremenile niti se ni spremenilo obdobje prejemanja določenih višin finančne pomoči za navedenih prvih šest tožnikov.
Obstaja notranja nekonsistentnost izreka, ki je v tem, da iz prve točke izreka izhaja, da G.G. pripada finančna pomoč v višini 650,00 EUR, za kar ni nobene pravne podlage, a je tožena stranka verjetno štela, da celotni družini z G.G. vred od dne 23. 10. 2012 pripada finančna pomoč v višini 650,00 EUR, vendar pa ob tem tudi ni jasno, kakšen vpliv na finančno pomoč dodeljeno G.G. ima 2. točka izreka, ki višino finančne pomoči določa na 130 EUR.
Načrtovana gradnja se nanaša na novogradnjo dela javnega vodovoda, ne pa tudi na vodovodne priključke na obstoječe objekte in na odstranitev obstoječega vodovodnega omrežja. Način priključevanja oz. pogoji, pod katerimi se bodo obstoječi objekti, med katerimi je tudi tožnikov, priključili na novozgrajeno infrastrukturo, bodo predmet postopkov za izdajo soglasij za priključitev na podlagi pred tem izdanih pogojev za priključevanje posameznega objekta na infrastrukturo.
Obračunski strošek opremljenosti konkretnega območja s cestnim omrežjem ne pomeni, da je treba nepremičnini zagotoviti neposredni priključek na javno cestno omrežje. Povedano drugače: uporaba tega omrežja v obračunski enoti je tožnici zagotovljena tudi v primeru, če se nanj ne priključuje neposredno, temveč prek npr. državne ceste, služnostne poti – ali kot v obravnavanem primeru – prek poti, ki jo je vzpostavila sama.
Po drugem in tretjem odstavku 3. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka se komunalni prispevek odmeri na podlagi podatkov iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD). Toženka je torej ravnala pravilno, ko je pri opredelitvi namembnosti obravnavanega objekta uporabila podatek o njegovi klasifikaciji iz tega projekta.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - razumnost zadeve - kazenski postopek - načelo pravičnosti in morale
Pravičnost in morala, na katero se nanaša tretji odstavek 24. člena ZBPP, ne moreta biti pogoj za ocenjevanje pravičnosti dodelitve brezplačne pravne pomoči za obrambo obdolženega v kazenskem postopku, na način, na kakršnega je to v obravnavani zadevi storila tožena stranka.
Prosilec, ki zaprosi za brezplačno pravno pomoč v kazenski zadevi, v kateri je obdolženec, nima zahteve, ki bi bila lahko nerazumna, ima pa lahko pričakovanje, da ne bo spoznan za krivega očitanega mu kaznivega dejanja oziroma pričakovanja, ki se nanašajo na odmero kazenske sankcije. Tako pričakovanje že po naravi stvari ne more biti ne nepravično ne nemoralno.
brezplačna pravna pomoč - upravni spor - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Upravna spora I U 1497/2012 in I U 1498/2012, v zvezi s katerima je bila tožniku z izpodbijano odločbo zavrnjena dodelitev BPP, sta bila pravnomočno končana že pred vložitvijo obravnavane tožbe, to je pred 13. 12. 2012. Ker je s tem prenehala tožnikova potreba za pridobitev BPP za omenjena upravna spora, je posledično odpadel tudi njegov pravni interes za ta upravni spor, v katerem izpodbija odločitev, da se mu BPP v zvezi s tožbama v teh upravnih sporih pred sodiščem na prvi stopnji ne dodeli.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - pastirski stan - Triglavski narodni park - pred 31. 12. 1967 zgrajen objekt - sanacijski PUP
V času izdaje izpodbijane odločbe veljavni ZGO-1 je v 4. točki prvega odstavka 209. člena določal, da adaptacija in obnova pomenita investicijska vzdrževalna dela po določbah tega zakona. To pomeni, da je šlo za obnovo, če se ob izpolnjevanju ostalih pogojev z njo ni poseglo v konstrukcijo objekta, zato za ugotovitev, da v zadevi ne gre za novogradnjo, ne more biti odločilno, da se obstoječi objekt od prvotnega ne razlikuje po gabaritih, prostornini in izbiri vidnih materialov.
Določba 197. čl. ZGO-1 se nanaša na objekte, ki so bili zgrajeni pred 31. 12. 1867, pa kasneje niso bili predmet gradbenih posegov, za katere bi moral investitor pridobiti upravno dovoljenje. Glede na predhodne razloge v tej zadevi očitno ne gre za primer takega objekta, saj se inšpekcijski postopek ni vodil zaradi nelegalne gradnje pastirskega stanu v obsegu in obliki, kakršen je obstajal pred 31. 12. 1967, ampak zaradi kasnejših posegov.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - zatečeni begunec - izjava o razlogih za mednarodno zaščito - Kuba
Tožnik je v lastnoročno sestavljeni pisni izjavi o razlogih za mednarodno zaščito navedel, da je prišla v njegovo državo informacija, da je tožnik proti revoluciji in bi zaradi tega bil izdajalec ter bi ga lahko zaprli, če bi se tja vrnil. Te navedbe je povzela tudi tožena stranka v svoji obrazložitvi ne da bi se do njih opredelila, (zlasti ne) v tem smislu, ali jih je mogoče šteti kot relevantne z vidika politične opredelitve oziroma pripisanega političnega prepričanja (in če ne, iz katerih razlogov).
Tožena stranka med razlogi za priznanje mednarodne zaščite ni upoštevala tožnikovih navedb o percepciji tožnika kot izdajalca s strani organov oblasti v njegovi izvorni državi, Republiki Kubi, kot relevantnih v smislu ogroženosti tožnika ter v tej zvezi priznanjem statusa begunca sur place. V primeru, ko prosilec svojo prošnjo opira na trditve, s katerimi utemeljuje status zatečenega begunca, okoliščine, zakaj je prosilec zapustil izvorno državo, za presojo izpolnjenosti pogojev za priznanje statusa begunca niso pomembne. Pri priznanju statusa zatečenega begunca gre namreč prav za to, da utemeljen strah pred preganjanjem oziroma utemeljena nevarnost, da prosilec utrpi resno škodo, temeljita bodisi na novih okoliščinah, ki so nastale po zapustitvi izvorne države, bodisi po pomembni zaostritvi že obstoječega stanja v izvorni državi, do katerega je prišlo v času, ko je bil prosilec že v tujini. V primeru uveljavljanja statusa zatečenega begunca zato zgolj razlogi, iz katerih je prosilec zapustil izvorno državo, ne morejo biti podlaga za zavrnitev prošnje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pritožba zoper sodbo - odpoved najemnega razmerja
Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, ki med strankama ni sporno, obstaja razlog za izpraznitev spornega stanovanja, ki je določen v 4. točki prvega odstavka 103. člena SZ-1, po katerem lastnik lahko odpove najemno pogodbo, če najemnik ne plača najemnine ali stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, v roku, ki ga določa najemna pogodba, če rok ni določen pa v 60 dneh od prejema računa. V zadevi ni sporno, da tožnica že v času, ko je bila upravičena do subvencionirane najemnine, le te v letu 2010 ni v celoti poravnavala, prav tako pa tudi ne polne najemnine od 1. 1. 2011 dalje. Sporno tudi ni, da od 1. 1. 2011 ni bila več upravičena do subvencionirane najemnine. To pa tudi pomeni, da ne obstoji socialni razlog, ki bi preprečeval odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine iz prvega odstavka 104. člena SZ-1. Pravilnosti odločitve, da tožnica glede na ugotovljeno dejansko stanje nima izgleda za uspeh z vložitvijo pritožbe zoper odločitev prvostopnega organa pritrjuje sodna praksa. Vse sodbe, ki so v izpodbijani odločbi naštete in so opredeljene z opravilnimi številkami, se nahajajo tudi v upravnem spisu.
dohodnina - odmera akontacije dohodnine - dohodek iz pretekle zaposlitve - dohodek iz delovnega razmerja - pokojnina - pokojninska renta iz tujine
Način obdavčitve pokojninske rente iz tujine določa 127. člen ZDoh-2, ki ga je treba razumeti tako, da se dodatne pokojnine oziroma pokojninske rente, ki ne predstavljajo pretežnega dela dohodka prejemnika, obdavčijo na podlagi šestega odstavka 127. člena ZDoh-2, po katerem se akontacija od dohodka izračuna po stopnji 25 % od davčne osnove brez upoštevanja olajšav.
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje - status begunca - subsidiarna zaščita - izvorna država - informacije o izvorni državi - zmožnost razumevanja vprašanj
Tožena stranka je informacije o izvorni državi upoštevala, saj jih je zelo podrobno navedla. Pri tem je potrebno upoštevati tudi to, da v odločbi ni govora o splošni neverodostojnosti, ampak zgolj o neverodostojnosti. To pomeni, da je tožnik spoznan za neverodostojnega zgolj v tistem delu, kjer je sam priznal, da je neverodostojen - torej zgolj v zvezi s preganjanjem na Kosovu. Če pa je tožnik priznal, da se mu tam dogodki, ki jih je opisal v prošnji, niso dogajali, potem je popolnoma smiselno, da informacije o Kosovu niso relevantne za tožnikov primer.