Javni razpis za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva II. v okviru 4. razvojne prioritete »Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti« in 4.1 prednostne usmeritve »Enake možnosti na trgu dela in krepitev socialne vključenosti« točka 2.1.4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - pogoji za dodelitev sredstev - plačilo davkov in drugih obveznih dajatev - dokaz o poravnavi davčnih obveznosti
Namen razpisnega pogoja, da morajo imeti prijavitelj in njegovi projektni partnerji poravnane davke in druge obvezne dajatve je, da se sredstva ne dodeljujejo subjektom, ki ne plačujejo davčnih in drugih obveznih dajatev. Zahteva po izpolnjevanju zakonskih obveznosti je dopusten razpisni pogoj, ko gre za sofinanciranje iz javnih sredstev. Vendar pa je treba v vsakem primeru posebej ugotavljati, ali je ta pogoj izpolnjen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pritožba zoper sodbo - odpoved najemnega razmerja
Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, ki med strankama ni sporno, obstaja razlog za izpraznitev spornega stanovanja, ki je določen v 4. točki prvega odstavka 103. člena SZ-1, po katerem lastnik lahko odpove najemno pogodbo, če najemnik ne plača najemnine ali stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, v roku, ki ga določa najemna pogodba, če rok ni določen pa v 60 dneh od prejema računa. V zadevi ni sporno, da tožnica že v času, ko je bila upravičena do subvencionirane najemnine, le te v letu 2010 ni v celoti poravnavala, prav tako pa tudi ne polne najemnine od 1. 1. 2011 dalje. Sporno tudi ni, da od 1. 1. 2011 ni bila več upravičena do subvencionirane najemnine. To pa tudi pomeni, da ne obstoji socialni razlog, ki bi preprečeval odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine iz prvega odstavka 104. člena SZ-1. Pravilnosti odločitve, da tožnica glede na ugotovljeno dejansko stanje nima izgleda za uspeh z vložitvijo pritožbe zoper odločitev prvostopnega organa pritrjuje sodna praksa. Vse sodbe, ki so v izpodbijani odločbi naštete in so opredeljene z opravilnimi številkami, se nahajajo tudi v upravnem spisu.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - zatečeni begunec - izjava o razlogih za mednarodno zaščito - Kuba
Tožnik je v lastnoročno sestavljeni pisni izjavi o razlogih za mednarodno zaščito navedel, da je prišla v njegovo državo informacija, da je tožnik proti revoluciji in bi zaradi tega bil izdajalec ter bi ga lahko zaprli, če bi se tja vrnil. Te navedbe je povzela tudi tožena stranka v svoji obrazložitvi ne da bi se do njih opredelila, (zlasti ne) v tem smislu, ali jih je mogoče šteti kot relevantne z vidika politične opredelitve oziroma pripisanega političnega prepričanja (in če ne, iz katerih razlogov).
Tožena stranka med razlogi za priznanje mednarodne zaščite ni upoštevala tožnikovih navedb o percepciji tožnika kot izdajalca s strani organov oblasti v njegovi izvorni državi, Republiki Kubi, kot relevantnih v smislu ogroženosti tožnika ter v tej zvezi priznanjem statusa begunca sur place. V primeru, ko prosilec svojo prošnjo opira na trditve, s katerimi utemeljuje status zatečenega begunca, okoliščine, zakaj je prosilec zapustil izvorno državo, za presojo izpolnjenosti pogojev za priznanje statusa begunca niso pomembne. Pri priznanju statusa zatečenega begunca gre namreč prav za to, da utemeljen strah pred preganjanjem oziroma utemeljena nevarnost, da prosilec utrpi resno škodo, temeljita bodisi na novih okoliščinah, ki so nastale po zapustitvi izvorne države, bodisi po pomembni zaostritvi že obstoječega stanja v izvorni državi, do katerega je prišlo v času, ko je bil prosilec že v tujini. V primeru uveljavljanja statusa zatečenega begunca zato zgolj razlogi, iz katerih je prosilec zapustil izvorno državo, ne morejo biti podlaga za zavrnitev prošnje.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči
Brezplačna pravna pomoč je bila prosilcu dodeljena že v začetem sodnem postopku, kar je bilo izrecno navedeno tudi v odločbi, zato je navedeno dejstvo bistveno za ugotovitev obsega odobrene brezplačne pravne pomoči. Po odločbi je tako bil obseg brezplačne pravne pomoči izčrpan z vložitvijo obtožnega predloga.
osebni podatki - zbirka osebnih podatkov - pravica do seznanitve z osebnimi podatki
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da nobenega od razlogov, ki jih je tožeča stranka navedla kot razloge za zavrnitev, ni mogoče subsumirati pod normo 36. člena ZVOP-1, saj v ZDPra ne obstaja nobeno zakonsko določilo, ki bi na način, predviden v prvem odstavku 36. člena ZVOP-1, omejevalo pravico posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Med varovanimi interesi, ki jih ščiti navedena določba ZVOP-1, tudi ni premoženjsko pravnih zahtevkov, kajti adhezijski postopek, ki je predmet obravnave v tem pritožbenem postopku, ne more soditi v kategorijo "preprečevanje, razkrivanje, odkrivanje, dokazovanje in pregona kaznivih dejanj in prekrškov".
inšpekcijski postopek - stroški postopka - po uradni dolžnosti začet postopek - protipravno ravnanje stranke
Iz zapisnikov in drugih listin v upravnem spisu izhaja, da so bile pri tožniku ugotovljene nepravilnosti oziroma kršitve ZVK in ZVPNPP, kar daje podlago za zaključek, da je postopek, pričet po uradni dolžnosti, povzročil tožnik s svojim protipravnim ravnanjem.
upravna izvršba - odlog izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Z izpodbijanim sklepom, s katerim je bilo odločeno o predlogu tožnika za odlog izvršbe, ni bilo odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke.
notar - imenovanje notarja - pogoji z imenovanje - diskrecijska pravica pri izbiri kandidata
Izbira med kandidati, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za imenovanje na prosto delovno mesto notarja, je po določbi prvega odstavka 10. člena ZN prepuščena ministru, pristojnemu za pravosodje. Temu je pri izbiri prepuščeno široko polje diskrecije, saj ni vezan na mnenje komisije za izvedbo izbirnega postopka ali Notarske zbornice, temveč je omejen le z ustavo in zakonom.
sodni cenilec - sodni izvedenec - razrešitev sodnega cenilca in sodnega cenilca - pogoji za razrešitev - strokovno izobraževanje
Ker tožnik ministru po preteku petih let od dneva svojega imenovanja ni predložil nobenih dokazil o strokovnem izpopolnjevanju in aktivnem sodelovanju na posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih, je tožena stranka ravnala pravilno, ko je tožnika zaradi neizpolnjevanja pogojev razrešila tako kot sodnega cenilca kot tudi sodnega izvedenca za strokovno področje gradbeništva.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - pobuda za spremembo prostorskega akta
Po določbi 3. člena ZGO-1 je gradnja dopustna na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, zato za inšpekcijski postopek ni relevantno, da je v teku postopek spremembe prostorskega akta, na podlagi katerega bo morda lahko tožnik pridobil gradbeno dovoljenje.
DDV - dodatna odmera DDV - načelo nevtralnosti - pogoji za (ne)priznanje odbitka DDV - vedenje o guljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava - sodbe SEU
Pravica do odbitka vstopnega DDV kot sestavni del mehanizma DDV in temeljnega načela nevtralnosti se načeloma ne sme omejiti in ima smisel v tem, da se podjetnika v celoti razbremeni DDV, ki ga je dolžan ali ki ga je plačal v okviru svojih gospodarskih dejavnosti, saj se s tem zagotavlja nevtralnost v zvezi z davčnim bremenom vseh gospodarskih dejavnosti. Iz novejše sodne prakse SEU izhaja, da gre zavrnitev pravice do odbitka lahko le v primeru, kadar je ugotovljen subjektivni element na strani tožnika. Kadar davčni organ predloži konkretne indice glede obstoja goljufije niti Direktiva 2006/112 niti načelo davčne nevtralnosti ne nasprotujeta temu, da nacionalno sodišče preveri, ali je sam izdajatelj računa opravil zadevno transakcijo in da za ta namen upošteva vse okoliščine posameznega primera. Ker gre za izjemo od temeljnega načela skupnega sistema DDV ter načela nevtralnosti, ki ga pravica do odbitka sestavlja, mora davčni organ zadostno dokazati objektivne elemente, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da gre za nedobrovernega davčnega zavezanca oz., da mu je mogoče očitati, da je vedel oz. bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil dobavitelj ali drug trgovec v dobavni verigi. Tožniku mora davčni organ v zadevi, kot je obravnavana, ko so bile storitve nedvomno opravljene (davčni organ v tej zvezi ne poda dvomov), in ko naj bi bili izdani vsaj tudi formalno pravilni računi (davčni organ tožniku glede računov, razen tega, da se ne sklicujejo na izvirne dokumente, kot so dobavnice ipd., ne očita bistvenih pomanjkljivosti po ZDDV-1), za nepriznavanje odbitka DDV dokazati, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da je bila transakcija povezana z goljufijo.
Tožniku je bila izpodbijana odločba vročena s t.i. fikcijo vročitve. Iz upravnih spisov je razvidno, da je bil tožnik 24. 10. 2012 obveščen o prispelem pismu, tako da se je 15-dnevni rok za prevzem pošiljke iztekel 8. 11. 2012. Tožnik pa je tožbo vložil šele 12. 12. 2012, torej po poteku zakonskega 30-dnevnega roka.
ZDDPO-2 člen 8, 8/12, 11, 11/1, 11/1-2, 70, 70/1, 70/1-5. ZDavP-2 člen 259, 260. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja člen 17, 17/3.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčni odtegljaj - drugi dohodki - plačila nastopajočim izvajalcem - davčna osnova - dvojno obdavčevanje - davčna oprostitev po mednarodni konvenciji - inšpekcijski nadzor glede uveljavljanja oprostitve davka po mednarodni konvenciji
ZDDPO-2 določa, da se davek izračuna, odtegne in plača po stopnji 15% od dohodkov rezidentov in nerezidentov, ki imajo vir v Sloveniji, in sicer tudi od plačil za storitve nastopajočih izvajalcev ali športnikov, če ta plačila pripadajo drugi osebi. Dohodki od storitev nastopajočih izvajalcev ali športnikov, ki pripadajo drugi osebi, imajo vir v Sloveniji, če so storitve opravljene v Sloveniji. Davčna osnova za davčni odtegljaj je dohodek in ne dobiček, ki je dosežen iz posameznega posla.
Pogoji za davčno oprostitev iz tretjega odstavka 17. člena med Slovenijo in Rusijo sklenjene konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju so podani le, če je - poleg tega, da gre za program kulturnega sodelovanja - obisk v celoti financiran z javnimi sredstvi s strani države rezidentstva nastopajočega izvajalca. Da bi zadoščalo že financiranje v pretežnem delu, iz besedila konvencije ne izhaja. Financiranje iz tretjega odstavka 17. člena konvencije se nanaša izključno na financiranje konkretnega obiska oziroma gostovanja v drugi državi pogodbenici (stroške prevoza, nastanitve, prehrane in drugih stroške, vezane na bivanje izvajalcev v državi gostiteljici), ne pa tudi na financiranje stroškov same priprave predstav. V postopku ne zadošča potrdilo prejemnika dohodka o izpolnjevanju pogojev iz tretjega odstavka 17. člena konvencije, ampak mora biti izpolnjevanje pogojev izkazano z listinskimi dokazili. Kadar pogoji iz tretjega odstavka 17. člena konvencije niso izpolnjeni, ima Slovenija pravico do obdavčitve dohodka nastopajočega izvajalca glede na okoliščine primera na podlagi prvega oziroma drugega odstavka 17. člena konvencije.
železniški promet - ranžirana postaja - pogoji za ranžirano postajo - drča
Beseda „lahko“ v besedni zvezi „Ranžirna postaja je lahko tista, ki je opremljena s posebnimi napravami za ranžiranje (drčo)“, pomeni pogojevanje, pod katerim je tovorno postajo mogoče opredeliti kot ranžirno postajo, torej, da je ranžirna postaja lahko le tista postaja, ki je opremljena z posebnimi napravami za ranžiranje, slednje pa konkretno opredeli z navedbo označbe take posebne naprave za ranžiranje v oklepaju tj. ''drča''. Takšno vsebino potrjuje ne samo jezikovna razlaga določbe, kot tudi njena logična ter namenska razlaga in sicer, da je izdajatelj predpisa hotel, da se kot ranžirna postaja opredeli le tista postaja, ki ima drčo.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 92/3, 93, 93/1, 93/1-1, 93/3, 94, 94/1, 102, 103, 104, 106. ZPNačrt člen 109. Uredba o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena člen 2.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - obstoj javne koristi - cestni promet - razlastitveni upravičenec
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovi, da gre za ureditev omrežja, namenjenega izvajanju gospodarske javne službe na področju prometa.
Javna korist za razlastitev je izkazana glede na zakonsko domnevo iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1, saj je parcela predvidena v ureditvenem območju lokacijskega načrta.
Mnenje tožnice, da obstoječa javna cestna povezava zadošča za prevozne potrebe na tej relaciji, je osebna ocena, ki je bila presežena s strokovnimi mnenji, pridobljenimi v postopku priprave planskega akta.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - premoženjski cenzus
Institut brezplačne pravne pomoči po ZBPP zagotavlja dostop do sodišča socialno šibkim strankam, pri čemer so socialno šibke stranke v zakonu opredeljene z dohodkovnim in premoženjskim cenzusom za dodelitev brezplačne pravne pomoči, slednjega pa tožeča stranka pomembno presega. Zato je pristojni organ za brezplačno pravno pomoč z izpodbijano odločbo utemeljeno ugotovil, da tožnica od 1. novembra 2012 dalje ni več upravičena do brezplačne pravne pomoči.
Tožnik je v postopku predložil tri analize, ki jih je sicer pridobil sam od različnih laboratorijev, ki naj bi pokazale rezultate, ki so zanj ugodni. Do takih dokazov bi se prvostopenjski organ moral opredeliti, saj mu to narekuje ZUP v 213. členu, ko določa obvezno vsebino obrazložitve, med katere sodijo tudi razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov. Organ bi se moral opredeliti tudi do dokazov, ki jih je tožnik predložil, ter izvesti dokazno oceno (10. člen ZUP). Izpodbijana odločba je pomanjkljivo obrazložena in se je ne da preizkusiti, te pomanjkljivosti pa tudi ni odpravil drugostopenjski organ, zaradi česar je že iz tega razloga treba tožbi ugoditi in odločbo odpraviti.
upravni postopek - prekinitev postopka - sklep o zavrnitvi zahteve za prekinitev postopka - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep, s katerim upravni organ zavrne zahtevo stranke za prekinitev postopka, ni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.
neplačana sodna taksa - davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - stroški davčne izvršbe
V obravnavani zadevi je bila davčna izvršba začeta na podlagi plačilnega naloga za plačilo sodne takse s klavzulo o izvršljivosti, na katerega je davčni organ, ki opravlja izvršbo vezan, in ni predmet presoje v postopku davčne izvršbe. V postopku davčne izvršbe dolžnik ne more z uspehom izpodbijati izvršilnega naslova. Enako velja za upravni spor, katerega predmet je pravilnost in zakonitost sklepa o izvršbi. Zoper izvršilni naslov so namreč dopustna pravna sredstva v postopku, v katerem je izdan.