upravna izvršba - odlog izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Z izpodbijanim sklepom, s katerim je bilo odločeno o predlogu tožnika za odlog izvršbe, ni bilo odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči
Brezplačna pravna pomoč je bila prosilcu dodeljena že v začetem sodnem postopku, kar je bilo izrecno navedeno tudi v odločbi, zato je navedeno dejstvo bistveno za ugotovitev obsega odobrene brezplačne pravne pomoči. Po odločbi je tako bil obseg brezplačne pravne pomoči izčrpan z vložitvijo obtožnega predloga.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pritožba zoper sodbo - odpoved najemnega razmerja
Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, ki med strankama ni sporno, obstaja razlog za izpraznitev spornega stanovanja, ki je določen v 4. točki prvega odstavka 103. člena SZ-1, po katerem lastnik lahko odpove najemno pogodbo, če najemnik ne plača najemnine ali stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, v roku, ki ga določa najemna pogodba, če rok ni določen pa v 60 dneh od prejema računa. V zadevi ni sporno, da tožnica že v času, ko je bila upravičena do subvencionirane najemnine, le te v letu 2010 ni v celoti poravnavala, prav tako pa tudi ne polne najemnine od 1. 1. 2011 dalje. Sporno tudi ni, da od 1. 1. 2011 ni bila več upravičena do subvencionirane najemnine. To pa tudi pomeni, da ne obstoji socialni razlog, ki bi preprečeval odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine iz prvega odstavka 104. člena SZ-1. Pravilnosti odločitve, da tožnica glede na ugotovljeno dejansko stanje nima izgleda za uspeh z vložitvijo pritožbe zoper odločitev prvostopnega organa pritrjuje sodna praksa. Vse sodbe, ki so v izpodbijani odločbi naštete in so opredeljene z opravilnimi številkami, se nahajajo tudi v upravnem spisu.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - pobuda za spremembo prostorskega akta
Po določbi 3. člena ZGO-1 je gradnja dopustna na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, zato za inšpekcijski postopek ni relevantno, da je v teku postopek spremembe prostorskega akta, na podlagi katerega bo morda lahko tožnik pridobil gradbeno dovoljenje.
osebni podatki - zbirka osebnih podatkov - pravica do seznanitve z osebnimi podatki
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da nobenega od razlogov, ki jih je tožeča stranka navedla kot razloge za zavrnitev, ni mogoče subsumirati pod normo 36. člena ZVOP-1, saj v ZDPra ne obstaja nobeno zakonsko določilo, ki bi na način, predviden v prvem odstavku 36. člena ZVOP-1, omejevalo pravico posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Med varovanimi interesi, ki jih ščiti navedena določba ZVOP-1, tudi ni premoženjsko pravnih zahtevkov, kajti adhezijski postopek, ki je predmet obravnave v tem pritožbenem postopku, ne more soditi v kategorijo "preprečevanje, razkrivanje, odkrivanje, dokazovanje in pregona kaznivih dejanj in prekrškov".
odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev - darilna pogodba - obdarjenec - sprememba predpisa - uporaba pravnega predpisa
Pri odločanju o odobritvi pravnega posla se ne uporabijo določbe ZKZ, ki so veljale ob sklenitvi pogodbe, pač pa spremenjene določbe, ki so veljale v času odločanja upravnega organa.
dohodnina - odmera akontacije dohodnine - dohodek iz pretekle zaposlitve - dohodek iz delovnega razmerja - pokojnina - pokojninska renta iz tujine
Način obdavčitve pokojninske rente iz tujine določa 127. člen ZDoh-2, ki ga je treba razumeti tako, da se dodatne pokojnine oziroma pokojninske rente, ki ne predstavljajo pretežnega dela dohodka prejemnika, obdavčijo na podlagi šestega odstavka 127. člena ZDoh-2, po katerem se akontacija od dohodka izračuna po stopnji 25 % od davčne osnove brez upoštevanja olajšav.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - zatečeni begunec - izjava o razlogih za mednarodno zaščito - Kuba
Tožnik je v lastnoročno sestavljeni pisni izjavi o razlogih za mednarodno zaščito navedel, da je prišla v njegovo državo informacija, da je tožnik proti revoluciji in bi zaradi tega bil izdajalec ter bi ga lahko zaprli, če bi se tja vrnil. Te navedbe je povzela tudi tožena stranka v svoji obrazložitvi ne da bi se do njih opredelila, (zlasti ne) v tem smislu, ali jih je mogoče šteti kot relevantne z vidika politične opredelitve oziroma pripisanega političnega prepričanja (in če ne, iz katerih razlogov).
Tožena stranka med razlogi za priznanje mednarodne zaščite ni upoštevala tožnikovih navedb o percepciji tožnika kot izdajalca s strani organov oblasti v njegovi izvorni državi, Republiki Kubi, kot relevantnih v smislu ogroženosti tožnika ter v tej zvezi priznanjem statusa begunca sur place. V primeru, ko prosilec svojo prošnjo opira na trditve, s katerimi utemeljuje status zatečenega begunca, okoliščine, zakaj je prosilec zapustil izvorno državo, za presojo izpolnjenosti pogojev za priznanje statusa begunca niso pomembne. Pri priznanju statusa zatečenega begunca gre namreč prav za to, da utemeljen strah pred preganjanjem oziroma utemeljena nevarnost, da prosilec utrpi resno škodo, temeljita bodisi na novih okoliščinah, ki so nastale po zapustitvi izvorne države, bodisi po pomembni zaostritvi že obstoječega stanja v izvorni državi, do katerega je prišlo v času, ko je bil prosilec že v tujini. V primeru uveljavljanja statusa zatečenega begunca zato zgolj razlogi, iz katerih je prosilec zapustil izvorno državo, ne morejo biti podlaga za zavrnitev prošnje.
inšpekcijski postopek - stroški postopka - po uradni dolžnosti začet postopek - protipravno ravnanje stranke
Iz zapisnikov in drugih listin v upravnem spisu izhaja, da so bile pri tožniku ugotovljene nepravilnosti oziroma kršitve ZVK in ZVPNPP, kar daje podlago za zaključek, da je postopek, pričet po uradni dolžnosti, povzročil tožnik s svojim protipravnim ravnanjem.
notar - imenovanje notarja - pogoji z imenovanje - diskrecijska pravica pri izbiri kandidata
Izbira med kandidati, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za imenovanje na prosto delovno mesto notarja, je po določbi prvega odstavka 10. člena ZN prepuščena ministru, pristojnemu za pravosodje. Temu je pri izbiri prepuščeno široko polje diskrecije, saj ni vezan na mnenje komisije za izvedbo izbirnega postopka ali Notarske zbornice, temveč je omejen le z ustavo in zakonom.
DDV - dodatna odmera DDV - načelo nevtralnosti - pogoji za (ne)priznanje odbitka DDV - vedenje o guljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava - sodbe SEU
Pravica do odbitka vstopnega DDV kot sestavni del mehanizma DDV in temeljnega načela nevtralnosti se načeloma ne sme omejiti in ima smisel v tem, da se podjetnika v celoti razbremeni DDV, ki ga je dolžan ali ki ga je plačal v okviru svojih gospodarskih dejavnosti, saj se s tem zagotavlja nevtralnost v zvezi z davčnim bremenom vseh gospodarskih dejavnosti. Iz novejše sodne prakse SEU izhaja, da gre zavrnitev pravice do odbitka lahko le v primeru, kadar je ugotovljen subjektivni element na strani tožnika. Kadar davčni organ predloži konkretne indice glede obstoja goljufije niti Direktiva 2006/112 niti načelo davčne nevtralnosti ne nasprotujeta temu, da nacionalno sodišče preveri, ali je sam izdajatelj računa opravil zadevno transakcijo in da za ta namen upošteva vse okoliščine posameznega primera. Ker gre za izjemo od temeljnega načela skupnega sistema DDV ter načela nevtralnosti, ki ga pravica do odbitka sestavlja, mora davčni organ zadostno dokazati objektivne elemente, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da gre za nedobrovernega davčnega zavezanca oz., da mu je mogoče očitati, da je vedel oz. bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil dobavitelj ali drug trgovec v dobavni verigi. Tožniku mora davčni organ v zadevi, kot je obravnavana, ko so bile storitve nedvomno opravljene (davčni organ v tej zvezi ne poda dvomov), in ko naj bi bili izdani vsaj tudi formalno pravilni računi (davčni organ tožniku glede računov, razen tega, da se ne sklicujejo na izvirne dokumente, kot so dobavnice ipd., ne očita bistvenih pomanjkljivosti po ZDDV-1), za nepriznavanje odbitka DDV dokazati, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da je bila transakcija povezana z goljufijo.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - spis v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu - kršitev delovnopravne zakonodaje - relevantno časovno obdobje
V smislu ZUTD je termin delovnopravne zakonodaje razumeti širše kot samo področje, ki ga ureja ZDR, torej vso zakonodajo, povezano z delovnopravnim področjem; tako tudi zakonodajo s področja varnosti in zdravja pri delu.
Tožeča stranka je nesporno kršila delovnopravno zakonodajo, saj iz predložene pravnomočne odločbe izhaja, da je dolžna zagotoviti izvajanje zakonov ter drugih predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu, tako da zagotovi obdobni zdravstveni pregled za delavca do 30. 12. 2010.
ZDDPO-2 člen 8, 8/12, 11, 11/1, 11/1-2, 70, 70/1, 70/1-5. ZDavP-2 člen 259, 260. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja člen 17, 17/3.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčni odtegljaj - drugi dohodki - plačilo nastopajočim izvajalcem - davčna osnova - dvojno obdavčevanje - davčna oprostitev po mednarodni konvenciji - zahtevek za oprostitev davka od drugih dohodkov po mednarodni konvenciji
ZDDPO-2 določa, da se davek izračuna, odtegne in plača po stopnji 15% od dohodkov rezidentov in nerezidentov, ki imajo vir v Sloveniji, in sicer tudi od plačil za storitve nastopajočih izvajalcev ali športnikov, če ta plačila pripadajo drugi osebi. Dohodki od storitev nastopajočih izvajalcev ali športnikov, ki pripadajo drugi osebi, imajo vir v Sloveniji, če so storitve opravljene v Sloveniji. Davčna osnova za davčni odtegljaj iz 70. člena ZDDPO-2 je tako dohodek in ne dobiček, ki je dosežen iz posameznega posla.
Pogoji za davčno oprostitev iz tretjega odstavka 17. člena Mednarodne konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka med Slovenijo in Rusijo so podani le, če je - poleg tega, da gre za progam kulturnega sodelovanja - obisk v celoti financiran z javnimi sredstvi s strani države rezidentstva nastopajočega izvajalca. Da bi zadoščalo že financiranje v pretežnem delu, iz besedila konvencije ne izhaja. Pri tem gre izključno za financiranje konkretnega obiska oziroma gostovanja v drugi državi pogodbenici: stroškov prevoza, nastanitve, prehrane in drugih stroškov, vezanih na bivanje izvajalcev v državi gostiteljici, ne pa tudi na financiranje stroškov priprave predstav. V postopku ne zadošča potrdilo prejemnika dohodka o izpolnjevanju pogojev iz tretjega odstavka 17. člena konvencije, ampak mora biti izpolnjevanje pogojev izkazano z listinskimi dokazili. Kadar pogoji iz tretjega odstavka 17. člena konvencije niso izpolnjeni, ima Slovenija pravico do obdavčitve dohodka nastopajočega izvajalca glede na okoliščine primera na podlagi prvega oziroma drugega odstavka 17. člena konvencije.
ZDDPO-2 člen 8, 8/12, 11, 11/1, 11/1-2, 70, 70/1, 70/1-5. ZDavP-2 člen 259, 260. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja člen 17, 17/3.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčni odtegljaj - drugi dohodki - plačila nastopajočim izvajalcem - davčna osnova - dvojno obdavčevanje - davčna oprostitev po mednarodni konvenciji - inšpekcijski nadzor glede uveljavljanja oprostitve davka po mednarodni konvenciji
ZDDPO-2 določa, da se davek izračuna, odtegne in plača po stopnji 15% od dohodkov rezidentov in nerezidentov, ki imajo vir v Sloveniji, in sicer tudi od plačil za storitve nastopajočih izvajalcev ali športnikov, če ta plačila pripadajo drugi osebi. Dohodki od storitev nastopajočih izvajalcev ali športnikov, ki pripadajo drugi osebi, imajo vir v Sloveniji, če so storitve opravljene v Sloveniji. Davčna osnova za davčni odtegljaj je dohodek in ne dobiček, ki je dosežen iz posameznega posla.
Pogoji za davčno oprostitev iz tretjega odstavka 17. člena med Slovenijo in Rusijo sklenjene konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju so podani le, če je - poleg tega, da gre za program kulturnega sodelovanja - obisk v celoti financiran z javnimi sredstvi s strani države rezidentstva nastopajočega izvajalca. Da bi zadoščalo že financiranje v pretežnem delu, iz besedila konvencije ne izhaja. Financiranje iz tretjega odstavka 17. člena konvencije se nanaša izključno na financiranje konkretnega obiska oziroma gostovanja v drugi državi pogodbenici (stroške prevoza, nastanitve, prehrane in drugih stroške, vezane na bivanje izvajalcev v državi gostiteljici), ne pa tudi na financiranje stroškov same priprave predstav. V postopku ne zadošča potrdilo prejemnika dohodka o izpolnjevanju pogojev iz tretjega odstavka 17. člena konvencije, ampak mora biti izpolnjevanje pogojev izkazano z listinskimi dokazili. Kadar pogoji iz tretjega odstavka 17. člena konvencije niso izpolnjeni, ima Slovenija pravico do obdavčitve dohodka nastopajočega izvajalca glede na okoliščine primera na podlagi prvega oziroma drugega odstavka 17. člena konvencije.
DDV - ocena davčne osnove - metoda cenitve - merljiv dejavnik - poraba električne energije - opravljanje gostinske dejavnosti
Davčni organ prve stopnje je utemeljeno uporabil porabo električne energije kot edini merljivi dejavnik in ga pravilno upošteval kot okoliščino, ki je neposredno povezana z obsegom poslovanja in pridobivanjem dohodka. Nedvomno je opravljanje gostinske dejavnosti vezano na porabo električne energije in tudi obstaja vzročna zveza med podatki o porabi električne energije in ne nazadnje med prihodki, kot posledici te porabe. V konkretnem primeru je podatek o povečani porabi električne energije zadosten dokaz za zaključek, da je tožnik opravljal gostinsko dejavnost na črno tudi v spornem obdobju.
V obravnavanem primeru je med strankama sporno ali je tožena stranka tožnici utemeljeno in zakonito odvzela koncesijo za obdobje 6 mesecev od vročitve izpodbijane odločbe za opravljanje veterinarskih dejavnosti. V konkretnem primeru gre za dejavnost javne veterinarske službe in za dolžnost tožnice, da kot vestna in skrbna koncesionarka izvaja zdravljenje z zaposlenimi veterinarji, doktorji veterinarske medicine, navedenimi v predmetni koncesijski pogodbi, da zagotavlja sledljivost veterinarskih zdravil, da vodi vse predpisane evidence, da izvede vse potrebne postopke pred izdajo veterinarskega recepta, da zagotavlja 24-urno neprekinjeno delovanje veterinarske dejavnosti, da imetnikom živali ni prepuščeno, da sami postavljajo diagnoze in opravljajo zdravljenje živali. Gre za občutljivo dejavnost, ki zahteva od koncesionarja hitro ukrepanje v primeru pojava posameznih bolezni živali, zahteva pa tudi zagotavljanje predpisanih bio-varstvenih ukrepov in ukrepov varovanja okolja. Zaradi navedenega je potrebna visoka strokovna usposobljenost veterinarjev in veterinarskih pomočnikov z licenco za samostojno opravljanje veterinarske dejavnosti. Iz ugotovljenega dejanskega stanja pa nesporno izhaja, da pogodbeno koncesionirane veterinarske dejavnosti niso izvajali zgolj veterinarji, navedeni v pogodbi.
upravni spor - ustavitev postopka - stroški postopka
S sklepom Bpp 713/2011 z dne 19. 7. 2012 je bila odpravljena odločba organa z dne 30. 5. 2012, zoper katero je bila vložena tožba, zato je sodišče tožnico, na podlagi drugega odstavka 39. člena ZUS-1 pozvalo, da sporoči sodišču ali je z odločbo zadovoljna ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na novi upravni akt. Tožnica je z dopisom z dne 9. 1. 2013 sodišču odgovorila, da ne vztraja pri prvi in drugi točki tožbenega zahtevka, vztraja pa pri tretji, to je pri povračilu vseh stroškov postopka v celoti, zato je sodišče na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1 postopek ustavilo.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - pravdni postopek za plačilo odškodnine
Za dodelitev BPP izpolnjevanje finančnih kriterijev ne zadošča. Izpolnjen mora biti tudi t.i. materialni kriterij, ki ga v smislu prvega odstavka 24. člena ZBPP pomeni ocena, ali ima zadeva, v zvezi s katero je tožnica prosila za BPP, verjeten izgled za uspeh. Toženka je to oceno opravila in ugotovila, da zadeva verjetnega izgleda za uspeh nima, kar je tudi obrazložila. Tožnica vsebinsko nasprotuje dokazni oceni iz sodbe pravdnega sodišča, toženka pa je prepričljivo in dovolj izčrpno obrazložila, zakaj se s takšno dokazno oceno strinja.