DDV - dodatna odmera DDV - pogoji za (ne)priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme - sodbe SEU
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. V zadevi je odločujoče, ali je tožniku mogoče očitati subjektivni element, to je tožnikovo vedenje, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
skrbnik za posebni primer - postavitev skrbnika - otrokova korist
Interesi matere in otroka so bili v navzkrižju, kot je bilo pravilno ugotovljeno, zato je bil prvostopenjski organ dolžan mladoletnemu A.A. postaviti skrbnika za posebni primer.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - premoženjski cenzus
Institut brezplačne pravne pomoči po ZBPP zagotavlja dostop do sodišča socialno šibkim strankam, pri čemer so socialno šibke stranke v zakonu opredeljene z dohodkovnim in premoženjskim cenzusom za dodelitev brezplačne pravne pomoči, slednjega pa tožeča stranka pomembno presega. Zato je pristojni organ za brezplačno pravno pomoč z izpodbijano odločbo utemeljeno ugotovil, da tožnica od 1. novembra 2012 dalje ni več upravičena do brezplačne pravne pomoči.
Tožnik je v postopku predložil tri analize, ki jih je sicer pridobil sam od različnih laboratorijev, ki naj bi pokazale rezultate, ki so zanj ugodni. Do takih dokazov bi se prvostopenjski organ moral opredeliti, saj mu to narekuje ZUP v 213. členu, ko določa obvezno vsebino obrazložitve, med katere sodijo tudi razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov. Organ bi se moral opredeliti tudi do dokazov, ki jih je tožnik predložil, ter izvesti dokazno oceno (10. člen ZUP). Izpodbijana odločba je pomanjkljivo obrazložena in se je ne da preizkusiti, te pomanjkljivosti pa tudi ni odpravil drugostopenjski organ, zaradi česar je že iz tega razloga treba tožbi ugoditi in odločbo odpraviti.
Tožniku je bila izpodbijana odločba vročena s t.i. fikcijo vročitve. Iz upravnih spisov je razvidno, da je bil tožnik 24. 10. 2012 obveščen o prispelem pismu, tako da se je 15-dnevni rok za prevzem pošiljke iztekel 8. 11. 2012. Tožnik pa je tožbo vložil šele 12. 12. 2012, torej po poteku zakonskega 30-dnevnega roka.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 92/3, 93, 93/1, 93/1-1, 93/3, 94, 94/1, 102, 103, 104, 106. ZPNačrt člen 109. Uredba o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena člen 2.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - obstoj javne koristi - cestni promet - razlastitveni upravičenec
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovi, da gre za ureditev omrežja, namenjenega izvajanju gospodarske javne službe na področju prometa.
Javna korist za razlastitev je izkazana glede na zakonsko domnevo iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1, saj je parcela predvidena v ureditvenem območju lokacijskega načrta.
Mnenje tožnice, da obstoječa javna cestna povezava zadošča za prevozne potrebe na tej relaciji, je osebna ocena, ki je bila presežena s strokovnimi mnenji, pridobljenimi v postopku priprave planskega akta.
ZUP člen 67, 67/2. ZKZ člen 3h. ZGO-1 člen 54. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 3.
kmetijsko zemljišče - namembnost kmetijskega zemljišča - odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča - nepopolna vloga - začetek postopka
Instituta popolne vloge ni mogoče enačiti z začetkom postopka, saj je ta institut pomemben le v oziru, v katerem roku mora organ izdati odločbo. Postopek je torej uveden, ko je vloga popolna.
Sklicevanje davčnih organov, ki kot ključni razlog za zavrnitev odbitka vstopnega DDV navajata, da tožnik ni uspel dokazati, da so bile dobave po spornih računih opravljene prav s strani izdajateljev računov, ni pravilno. Ta razlog sam po sebi, glede na okoliščine obravnavanega primera in navedene materialnopravne pogoje za priznavanje pravice do odbitka DDV, ne more biti razlog za zavrnitev te pravice. Razlog je tožnikov subjektivni element, torej njegova nedobrovernost, ki izhaja iz objektivnih okoliščin na njegovi strani. Tožniku je mogoče očitati subjektivni element, to je vedenje, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka DDV, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
železniški promet - ranžirana postaja - pogoji za ranžirano postajo - drča
Beseda „lahko“ v besedni zvezi „Ranžirna postaja je lahko tista, ki je opremljena s posebnimi napravami za ranžiranje (drčo)“, pomeni pogojevanje, pod katerim je tovorno postajo mogoče opredeliti kot ranžirno postajo, torej, da je ranžirna postaja lahko le tista postaja, ki je opremljena z posebnimi napravami za ranžiranje, slednje pa konkretno opredeli z navedbo označbe take posebne naprave za ranžiranje v oklepaju tj. ''drča''. Takšno vsebino potrjuje ne samo jezikovna razlaga določbe, kot tudi njena logična ter namenska razlaga in sicer, da je izdajatelj predpisa hotel, da se kot ranžirna postaja opredeli le tista postaja, ki ima drčo.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, je bila mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno. Zato je nastopila situacija urejena v 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Dopis upravne enote ni upravni akt in ne pomeni odločitve o zahtevku tožnice, zato navedeni dopis ne izpolnjuje procesnih predpostavk, ki jih določajo določbe drugega in tretjega odstavka 2. člena ZUS-1 o predmetu upravnega spora.
upravni postopek - prekinitev postopka - sklep o zavrnitvi zahteve za prekinitev postopka - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep, s katerim upravni organ zavrne zahtevo stranke za prekinitev postopka, ni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.
neplačana sodna taksa - davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - stroški davčne izvršbe
V obravnavani zadevi je bila davčna izvršba začeta na podlagi plačilnega naloga za plačilo sodne takse s klavzulo o izvršljivosti, na katerega je davčni organ, ki opravlja izvršbo vezan, in ni predmet presoje v postopku davčne izvršbe. V postopku davčne izvršbe dolžnik ne more z uspehom izpodbijati izvršilnega naslova. Enako velja za upravni spor, katerega predmet je pravilnost in zakonitost sklepa o izvršbi. Zoper izvršilni naslov so namreč dopustna pravna sredstva v postopku, v katerem je izdan.
KZ-1 člen 88, 88/1, 88/5. ZIKS-1 člen 8, 105, 107.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek - vedenje med prestajanjem kazni - povratnik
Iz kazenske evidence je razvidno, da je bil tožnik večkrat obsojen, to dejstvo pa je potrebno upoštevati pri oceni materialnega pogoja, ali je možno utemeljeno pričakovati, da obsojenec ne bo ponovil kaznivega dejanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninska odgovornost delodajalca
Zaključek organa za brezplačno pravno pomoč, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, ne more temeljiti na vsebinski presoji listin, ki bodo podlaga za odločanje v pravdnem postopku.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - razumnost zadeve - dodelitev brezplačne pravne pomoči v drugi zadevi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je neutemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zaradi plačila odškodnine in prepovedi vožnje z vozili ob njegovi hiši, z utemeljitvijo, da mu je bila brezplačna pravna pomoč že dodeljena v obliki prvega pravnega nasveta in sestave poročila glede tožbe zoper Mestno občino Koper zaradi priposestvovanja. V postopku namreč ni z zanesljivostjo ugotovila, ali gre dejansko za isto stvar, o kateri je bilo že odločeno.
ZUP člen 100, 100/1, 100/2, 101, 101/1, 101/2. ZPDPD člen 1, 1/2, 2.
rok za vložitev pritožbe - štetje rokov - iztek roka na praznik, ki ni dela prost dan - zavrženje pritožbe
Glede na to, da praznik dan Rudolfa Maistra ni dela prost dan v Republiki Sloveniji, se je rok za pritožbo iztekel tega dne in ne s potekom prvega naslednjega delovnika.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - oseba, mlajša od 15 let
V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik v času 2. svetovne vojne v domačem okolju, pomagal pri prenašanju pošte in hrane partizanom, v okviru svojih zmožnosti kot otrok osmih oziroma devetih let. Ugotovljeno po presoji sodišča, na podlagi določb ZVV, ni podlaga za priznanje statusa vojnega veterana.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik je zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zaradi plačila 12.231,00 EUR in ne v zadevi izvršilnih postopkov In 20/97 in In 36/09, zato dejstva, ki se nanašajo le na navedena izvršilna postopka po presoji sodišča, ne zadoščajo za zaključek, da je zahtevek tožnika v navedeni zadevi nerazumen.
ZUP člen 223. Pravilnik o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na Univerzi na Primorskem člen 15, 20, 32, 32/2, 32/4.
doktorska disertacija - vrnitev doktorske disertacije v dopolnitev in popravo - negativna ocena - zavrnitev doktorske disertacije - popravljanje pomot v odločbi - naslov doktorske disertacije
Med strankama ni sporno, da je organ prve stopnje dne 17. 12. 2009 sprejel sklep, na podlagi poročil članov Komisije za oceno doktorske disertacije, da se doktorska disertacija tožniku vrne v dopolnitev tako, da dopolnjeno in popravljeno disertacijo vrne najkasneje v roku šestih mesecev. Za tožnika tudi ni sporno, da sta dva člana Komisije (od treh), tudi po ponovni oceni k disertaciji podala negativno mnenje. Glede na navedeno, je tožena stranka tožnikovo doktorsko disertacijo pravilno zavrnila skladno z določbami 32. člena Pravilnika o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na Univerzi na Primorskem.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - obrazložitev odločbe
V obravnavani zadevi toženka pri svojem zaključku, da je zadeva očitno nerazumna v zvezi s tožničinimi ugovori, ki se nanašajo na odmerjene izvršilne stroške (2. točka sklepa Okrajnega sodišča v Kočevju I 300/2003 z dne 17. 10. 2012) navaja razloge, zakaj meni, da so bili izvršilni stroški odmerjeni pravilno, ne navaja pa razlogov, ki jih zakon določa za očitno nerazumnost zadeve.