Sklicevanje davčnih organov, ki kot ključni razlog za zavrnitev odbitka vstopnega DDV navajata, da tožnik ni uspel dokazati, da so bile dobave po spornih računih opravljene prav s strani izdajateljev računov, ni pravilno. Ta razlog sam po sebi, glede na okoliščine obravnavanega primera in navedene materialnopravne pogoje za priznavanje pravice do odbitka DDV, ne more biti razlog za zavrnitev te pravice. Razlog je tožnikov subjektivni element, torej njegova nedobrovernost, ki izhaja iz objektivnih okoliščin na njegovi strani. Tožniku je mogoče očitati subjektivni element, to je vedenje, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka DDV, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
skrbnik za posebni primer - postavitev skrbnika - otrokova korist
Interesi matere in otroka so bili v navzkrižju, kot je bilo pravilno ugotovljeno, zato je bil prvostopenjski organ dolžan mladoletnemu A.A. postaviti skrbnika za posebni primer.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, je bila mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno. Zato je nastopila situacija urejena v 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Dopis upravne enote ni upravni akt in ne pomeni odločitve o zahtevku tožnice, zato navedeni dopis ne izpolnjuje procesnih predpostavk, ki jih določajo določbe drugega in tretjega odstavka 2. člena ZUS-1 o predmetu upravnega spora.
ZDDPO-2 člen 8, 8/12, 11, 11/1, 11/1-2, 70, 70/1, 70/1-5. ZDavP-2 člen 259, 260. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja člen 17, 17/3.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčni odtegljaj - drugi dohodki - plačilo nastopajočim izvajalcem - davčna osnova - dvojno obdavčevanje - davčna oprostitev po mednarodni konvenciji - zahtevek za oprostitev davka od drugih dohodkov po mednarodni konvenciji
ZDDPO-2 določa, da se davek izračuna, odtegne in plača po stopnji 15% od dohodkov rezidentov in nerezidentov, ki imajo vir v Sloveniji, in sicer tudi od plačil za storitve nastopajočih izvajalcev ali športnikov, če ta plačila pripadajo drugi osebi. Dohodki od storitev nastopajočih izvajalcev ali športnikov, ki pripadajo drugi osebi, imajo vir v Sloveniji, če so storitve opravljene v Sloveniji. Davčna osnova za davčni odtegljaj iz 70. člena ZDDPO-2 je tako dohodek in ne dobiček, ki je dosežen iz posameznega posla.
Pogoji za davčno oprostitev iz tretjega odstavka 17. člena Mednarodne konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka med Slovenijo in Rusijo so podani le, če je - poleg tega, da gre za progam kulturnega sodelovanja - obisk v celoti financiran z javnimi sredstvi s strani države rezidentstva nastopajočega izvajalca. Da bi zadoščalo že financiranje v pretežnem delu, iz besedila konvencije ne izhaja. Pri tem gre izključno za financiranje konkretnega obiska oziroma gostovanja v drugi državi pogodbenici: stroškov prevoza, nastanitve, prehrane in drugih stroškov, vezanih na bivanje izvajalcev v državi gostiteljici, ne pa tudi na financiranje stroškov priprave predstav. V postopku ne zadošča potrdilo prejemnika dohodka o izpolnjevanju pogojev iz tretjega odstavka 17. člena konvencije, ampak mora biti izpolnjevanje pogojev izkazano z listinskimi dokazili. Kadar pogoji iz tretjega odstavka 17. člena konvencije niso izpolnjeni, ima Slovenija pravico do obdavčitve dohodka nastopajočega izvajalca glede na okoliščine primera na podlagi prvega oziroma drugega odstavka 17. člena konvencije.
DDV - dodatna odmera DDV - pogoji za (ne)priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme - sodbe SEU
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. V zadevi je odločujoče, ali je tožniku mogoče očitati subjektivni element, to je tožnikovo vedenje, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
DDV - ocena davčne osnove - metoda cenitve - merljiv dejavnik - poraba električne energije - opravljanje gostinske dejavnosti
Davčni organ prve stopnje je utemeljeno uporabil porabo električne energije kot edini merljivi dejavnik in ga pravilno upošteval kot okoliščino, ki je neposredno povezana z obsegom poslovanja in pridobivanjem dohodka. Nedvomno je opravljanje gostinske dejavnosti vezano na porabo električne energije in tudi obstaja vzročna zveza med podatki o porabi električne energije in ne nazadnje med prihodki, kot posledici te porabe. V konkretnem primeru je podatek o povečani porabi električne energije zadosten dokaz za zaključek, da je tožnik opravljal gostinsko dejavnost na črno tudi v spornem obdobju.
ZUP člen 67, 67/2. ZKZ člen 3h. ZGO-1 člen 54. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 3.
kmetijsko zemljišče - namembnost kmetijskega zemljišča - odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča - nepopolna vloga - začetek postopka
Instituta popolne vloge ni mogoče enačiti z začetkom postopka, saj je ta institut pomemben le v oziru, v katerem roku mora organ izdati odločbo. Postopek je torej uveden, ko je vloga popolna.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - pravdni postopek za plačilo odškodnine
Za dodelitev BPP izpolnjevanje finančnih kriterijev ne zadošča. Izpolnjen mora biti tudi t.i. materialni kriterij, ki ga v smislu prvega odstavka 24. člena ZBPP pomeni ocena, ali ima zadeva, v zvezi s katero je tožnica prosila za BPP, verjeten izgled za uspeh. Toženka je to oceno opravila in ugotovila, da zadeva verjetnega izgleda za uspeh nima, kar je tudi obrazložila. Tožnica vsebinsko nasprotuje dokazni oceni iz sodbe pravdnega sodišča, toženka pa je prepričljivo in dovolj izčrpno obrazložila, zakaj se s takšno dokazno oceno strinja.
V obravnavanem primeru je med strankama sporno ali je tožena stranka tožnici utemeljeno in zakonito odvzela koncesijo za obdobje 6 mesecev od vročitve izpodbijane odločbe za opravljanje veterinarskih dejavnosti. V konkretnem primeru gre za dejavnost javne veterinarske službe in za dolžnost tožnice, da kot vestna in skrbna koncesionarka izvaja zdravljenje z zaposlenimi veterinarji, doktorji veterinarske medicine, navedenimi v predmetni koncesijski pogodbi, da zagotavlja sledljivost veterinarskih zdravil, da vodi vse predpisane evidence, da izvede vse potrebne postopke pred izdajo veterinarskega recepta, da zagotavlja 24-urno neprekinjeno delovanje veterinarske dejavnosti, da imetnikom živali ni prepuščeno, da sami postavljajo diagnoze in opravljajo zdravljenje živali. Gre za občutljivo dejavnost, ki zahteva od koncesionarja hitro ukrepanje v primeru pojava posameznih bolezni živali, zahteva pa tudi zagotavljanje predpisanih bio-varstvenih ukrepov in ukrepov varovanja okolja. Zaradi navedenega je potrebna visoka strokovna usposobljenost veterinarjev in veterinarskih pomočnikov z licenco za samostojno opravljanje veterinarske dejavnosti. Iz ugotovljenega dejanskega stanja pa nesporno izhaja, da pogodbeno koncesionirane veterinarske dejavnosti niso izvajali zgolj veterinarji, navedeni v pogodbi.
upravni spor - ustavitev postopka - stroški postopka
S sklepom Bpp 713/2011 z dne 19. 7. 2012 je bila odpravljena odločba organa z dne 30. 5. 2012, zoper katero je bila vložena tožba, zato je sodišče tožnico, na podlagi drugega odstavka 39. člena ZUS-1 pozvalo, da sporoči sodišču ali je z odločbo zadovoljna ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na novi upravni akt. Tožnica je z dopisom z dne 9. 1. 2013 sodišču odgovorila, da ne vztraja pri prvi in drugi točki tožbenega zahtevka, vztraja pa pri tretji, to je pri povračilu vseh stroškov postopka v celoti, zato je sodišče na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1 postopek ustavilo.
KZ-1 člen 88, 88/1, 88/5. ZIKS-1 člen 8, 105, 107.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek - vedenje med prestajanjem kazni - povratnik
Iz kazenske evidence je razvidno, da je bil tožnik večkrat obsojen, to dejstvo pa je potrebno upoštevati pri oceni materialnega pogoja, ali je možno utemeljeno pričakovati, da obsojenec ne bo ponovil kaznivega dejanja.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - spis v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu - kršitev delovnopravne zakonodaje - relevantno časovno obdobje
V smislu ZUTD je termin delovnopravne zakonodaje razumeti širše kot samo področje, ki ga ureja ZDR, torej vso zakonodajo, povezano z delovnopravnim področjem; tako tudi zakonodajo s področja varnosti in zdravja pri delu.
Tožeča stranka je nesporno kršila delovnopravno zakonodajo, saj iz predložene pravnomočne odločbe izhaja, da je dolžna zagotoviti izvajanje zakonov ter drugih predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu, tako da zagotovi obdobni zdravstveni pregled za delavca do 30. 12. 2010.
ZUP člen 223. Pravilnik o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na Univerzi na Primorskem člen 15, 20, 32, 32/2, 32/4.
doktorska disertacija - vrnitev doktorske disertacije v dopolnitev in popravo - negativna ocena - zavrnitev doktorske disertacije - popravljanje pomot v odločbi - naslov doktorske disertacije
Med strankama ni sporno, da je organ prve stopnje dne 17. 12. 2009 sprejel sklep, na podlagi poročil članov Komisije za oceno doktorske disertacije, da se doktorska disertacija tožniku vrne v dopolnitev tako, da dopolnjeno in popravljeno disertacijo vrne najkasneje v roku šestih mesecev. Za tožnika tudi ni sporno, da sta dva člana Komisije (od treh), tudi po ponovni oceni k disertaciji podala negativno mnenje. Glede na navedeno, je tožena stranka tožnikovo doktorsko disertacijo pravilno zavrnila skladno z določbami 32. člena Pravilnika o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na Univerzi na Primorskem.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik je zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zaradi plačila 12.231,00 EUR in ne v zadevi izvršilnih postopkov In 20/97 in In 36/09, zato dejstva, ki se nanašajo le na navedena izvršilna postopka po presoji sodišča, ne zadoščajo za zaključek, da je zahtevek tožnika v navedeni zadevi nerazumen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninska odgovornost delodajalca
Zaključek organa za brezplačno pravno pomoč, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, ne more temeljiti na vsebinski presoji listin, ki bodo podlaga za odločanje v pravdnem postopku.
ZUP člen 100, 100/1, 100/2, 101, 101/1, 101/2. ZPDPD člen 1, 1/2, 2.
rok za vložitev pritožbe - štetje rokov - iztek roka na praznik, ki ni dela prost dan - zavrženje pritožbe
Glede na to, da praznik dan Rudolfa Maistra ni dela prost dan v Republiki Sloveniji, se je rok za pritožbo iztekel tega dne in ne s potekom prvega naslednjega delovnika.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - oseba, mlajša od 15 let
V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik v času 2. svetovne vojne v domačem okolju, pomagal pri prenašanju pošte in hrane partizanom, v okviru svojih zmožnosti kot otrok osmih oziroma devetih let. Ugotovljeno po presoji sodišča, na podlagi določb ZVV, ni podlaga za priznanje statusa vojnega veterana.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - razumnost zadeve - dodelitev brezplačne pravne pomoči v drugi zadevi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je neutemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zaradi plačila odškodnine in prepovedi vožnje z vozili ob njegovi hiši, z utemeljitvijo, da mu je bila brezplačna pravna pomoč že dodeljena v obliki prvega pravnega nasveta in sestave poročila glede tožbe zoper Mestno občino Koper zaradi priposestvovanja. V postopku namreč ni z zanesljivostjo ugotovila, ali gre dejansko za isto stvar, o kateri je bilo že odločeno.
ničnost odločbe - predlog za izrek ničnosti po uradni dolžnosti - pobuda
Iz vlog pooblaščenca tožnikov z dne 26. 10. 2010, na podlagi katerih je bil pričet obravnavani postopek, izhaja, da gre pravzaprav za zahtevek za vrnitev v naravi kmetijskih parcel, ki so predmet zakupne pogodbe z dne 17. 6. 2008, sklenjene med Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS in Agrarno skupnostjo … V okviru te vloge tožniki med drugim predlagajo tudi, naj upravni organ odločbi Upravne enote Kamnik iz leta 2000 razglasi za nični po uradni dolžnosti. Take navedbe tožnikov zaradi izrecnosti in nedvoumnosti, pa tudi zaradi narave vloge, v kateri so bile podane, po presoji sodišča nikakor ni mogoče šteti za formalen predlog za pričetek postopka za izrek navedenih odločb za nične, temveč zgolj za pobudo organu za odločanje po uradni dolžnosti, kot je to pravilno ugotovila že toženka.