Disciplinski pravilnik Inženirske zbornice Slovenije (2018) člen 13, 59, 60, 60/1, 60/1-4. Pravilnik o zasnovi in študiji požarne varnosti (2013) člen 6, 8.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - disciplinski postopek - disciplinski ukrep - izrek opomina - požarna varnost - prekoračitev obtožbe
Toženka je prekoračila okvir zahteve disciplinskega tožilca za uvedbo disciplinskega postopka in ravnala v nasprotju z določbami Disciplinskega pravilnika IZS, ker se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicevala na kršitev določb Pravilnika o zasnovi in študiji požarne varnosti, ki jih ni v zahtevi disciplinskega tožilca za uvedbo disciplinskega postopka in v izreku izpodbijanega sklepa.
Neskladnost s predpisi predstavlja disciplinsko kršitev, zato sodišče meni, da ne more hkrati predstavljati tudi prepovedane škodljive posledice.
GZ člen 35, 35/2, 35/2-3, 35/3, 35/4, 43, 43/1, 43/1-6. ZUP člen 147.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - lastnik zemljišča - predhodno vprašanje
Brez rešitve vprašanja, kdo je lastnik zemljišča, na katerem namerava investitor graditi (ali je to investitor ali tretja oseba), ni mogoče rešiti same zadeve, tj. izdati gradbenega dovoljenja, saj lahko na zemljišču gradi le oseba, kateri pravni red daje to upravičenje, to pa je lastnik ali imetnik kake druge pravice, ki mu daje pravico graditi. Gre za predhodno vprašanje po 147. členu ZUP.
Lastninske pravice investitorja v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja ni mogoče izkazati s trditvami in listinami ter pričami, ki bi izpovedovale, da je postal lastnik nepremičnine na podlagi zakona, npr. s priposestvovanjem. Pridobitev po zakonu lahko dokaže le s sodbo, v kateri je to ugotovljeno (in še ni vpisana v zemljiško knjigo). Vendar to pravilo ne onemogoča, da tretje osebe dokazujejo, da stanje v zemljiški knjigi ne ustreza dejanskemu, da so torej po samem zakonu postale lastnice (dela) nepremičnine in da zato investitor nima pravice graditi na tuji nepremičnini brez soglasja (so)lastnika.
ZGO-1 člen 1, 1/1, 1/1-1, 2, 2/1, 2/1-1. ZTZPUS člen 4, 4/1, 4/1-14. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6, 6/1, 6/2.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostaven objekt - skladnost proizvoda s tehničnimi zahtevami
Po presoji sodišča je toženka pri razlagi drugega odstavka 6. člena Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje prezrla, da se ta določba ne nanaša le na gradbene proizvode, ampak na vse proizvode, dane na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti. Glede na navedeno pa tožnik utemeljeno opozarja, da toženka zaradi napačne uporabe materialnega prava ni ugotavljala, ali je sušilnica lesa proizvod, ki je bil dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti.
gradbena dela - potrdilo - ni upravni akt - ni upravna zadeva
Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo je sporno potrdilo izdala kot naročnik izvedbe gradbenih del na objektu „modernizacija nivojskih prehodov Pragersko – Hodoš – Izvedba sklop A“. Organ torej potrdila ni izdal v funkciji oblastnega, upravnega odločanja, temveč kot naročnik gradbenih del. Pa tudi sicer se s potrdilom o ničemer ne odloča, zato potrdilo ni konkretni upravni akt, ne glede na to, ali je njegova vsebina za stranko ugodna ali ne.
Po mnenju sodišča ni mogoče pritrditi tožnikovemu stališču, da smejo državni organi izdajati potrdila le skladno z ZUP. Državni organi namreč v svojem poslovanju niso omejeni zgolj na upravno, oblastno odločanje, temveč kot subjekti nastopajo tudi v drugih razmerjih, torej tudi v pogodbenih, za kar je šlo v navedenem primeru, v zvezi s katerim je državni organ izdal sporno potrdilo.
ZGO-1 člen 66. Pravilnik o projektni dokumentaciji (2008) člen 3, 3/1, 5, 5/1, 11, 11/4, 20, 20/4.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - emisije - hrup - osončenje - odmiki objekta - požarna varnost - strokovne rešitve
V obravnavani zadevi je ključno sporno vprašanje, ali je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikaz dejanskega stanja objekta investitorja, ki ga namerava nadzidati in rekonstruirati, torej ali je risba objekta v času izdaje uporabnega dovoljenja, na kateri temelji projektna dokumentacija, skladna s tem dejanskim stanjem. Če je dejansko stanje različno od risbe objekta v času izdaje uporabnega dovoljenja, to pomeni, da je bilo tudi kulturnovarstveno soglasje izdano na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ne more biti podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja.
status stranskega udeleženca - pritožba v upravnem postopku - pravočasnost pritožbe - prepozna pritožba - nedopustna tožba - zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, te ni vložila ali jo je vložila prepozno. V obravnavani zadevi je bila pritožba tožnice zoper izpodbijani sklep nesporno zavržena kot prepozna, zato je sodišče tožbo zoper izpodbijani sklep zavrglo.
Prvostopenjski organ je bil v postopku izdaje izpodbijane odločbe v skladu s 6. točko prvega odstavka 43. člena GZ upravičen in dolžan upoštevati dejstva, ki izhajajo iz zemljiške knjige, na tej podlagi pa je pravilno zaključil tudi, da je prizadeta stranka imetnik stvarne pravice, ki ji daje pravico graditi na tuji nepremičnini. Na presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe ne more vplivati niti dejstvo, da sta tožnici sprožili spor glede lastništva navedene nepremičnine spor in da je ta zaznamovan v zemljiški knjigi, saj to ne dokazuje njunega lastništva sporne nepremičnine (oziroma neupravičenosti podelitve služnostne pravice prizadeti stranki).
Ugotovitev upravnega organa, da iz stanja v zemljiški knjigi izhaja, da je prizadeta stranka imetnik stvarne pravice, ki ji daje pravico graditi na tujem zemljišču (in ne lastnik sporne nepremičnine), po presoji sodišča ne predstavlja „pravnega naziranja“ o lastništvu sporne nepremičnine, ki bi predstavljalo kakršnokoli oviro (ali omejitev) pri presoji slednjega vprašanja v okviru spora, ki ga tožnici vodita pred za to pristojnim sodiščem.
legalizacija - prizidek - prvostopenjski ali drugostopenjski upravni akt
Organ je svojo odločitev oprl na ugotovitve pravnomočne inšpekcijske odločbe Inšpektorata za promet, energetiko in prostor, da je prizidek (garaža) pritrjen direktno na fasadni zid stavbe. Taka gradnja pomeni konstrukcijsko povezanost objektov in ker prizidek ne predstavlja samostojnega objekta, tudi stavba 1221 ne predstavlja samostojnega objekta, ampak tvorita en objekt, celoto. Navedeno pa glede na pogoj iz 117. člena GZ pomeni, da objekt iz zahteve za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja ne obstaja v enakem obsegu od 1. 1. 1998, saj kot celota pokriva večji obseg kot le stavba 1221, ki je predmet zahteve za izdajo dovoljenja.
Sodišče v upravnem sporu presoja prvostopenjsko odločbo in njene razloge za odločitev (2. člen ZUS-1). Res lahko drugostopni organ dopolni obrazložitev prvostopnega organa, kot je storil v obravnavanem primeru, kar sodišče ob nezadostni obrazložitvi prvostopenjske odločbe lahko upošteva, vendar je v obravnavani zadevi prvostopni organ navedel razloge, ki so za preizkus njegove odločitve zadostovali.
neskladna gradnja - višina nadomestila - gradbeno dovoljenje - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo zemljišča
Glede na to, da je tožeča stranka vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti 11. etaže ... in izvedbo terase na strehi tega objekta, je upravni organ v skladu s petim odstavkom 157. člena GO-1, ko je v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ugotovil, da se nanaša na določeno vrsto nedovoljene gradnje, utemeljeno po uradni dolžnosti izdal izpodbijano odločbo.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču - vodno soglasje - obrazloženost
V zvezi s pogojem, ki mora biti podan po drugem odstavku 46. člena ZV/81, da je gradnja lahko izjema, kolikor ne povzroča škode drugim, je ugotoviti, da je vzročna zveza med postavljenim cevnim betonskim prepustom in poplavljanjem zaradi vseh drugih vzrokov, ki jih tožnica navaja (zaraščenost, neočiščenost in nepoglobljenost v spodnjem delu potoka ter zasipavanje) neobrazložena. Organ napačno zavrne ugovor o ostalih vzrokih za možno poplavljanje kot nerelevanten, čeprav gre po oceni sodišča za splošno znane vzroke, ki lahko povzročijo poslabšanje odtočnih razmer, zato bi moral pojasniti, zakaj v obravnavanem primeru ti vzroki niso relevantni.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12.1, 146, 146/1, 152, 158. ZUP člen 144, 144/1.
inšpekcijsko nadzorstvo - inšpekcijski ukrep - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - načelo zaslišanja strank - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov zadeve je razvidno, da je prvostopenjski organ opravil ogled na kraju samem in da tožnica o tem ni bila obveščena. Prav tako ni bila seznanjena z vsemi ugotovitvami, zbranimi pri ogledu, saj je prejela le njihov kratki povzetek, medtem ko ji zapisnik o ogledu s fotografijami, na kar je oprta izpodbijana odločba, pred izdajo le-te ni bil vročen. Te pomanjkljivosti ni odpravil niti drugostopenjski organ, ki je tožnico prav tako le opisno seznanil s svojimi ugotovitvami, tudi ta organ pa ji ni vročil fotografij, ki so priloga k zapisniku in kot take podlaga za sprejeto odločitev. To pa pomeni, da tožnica lahko utemeljeno ugovarja, da v upravnem postopku ni imela možnosti izjaviti o vseh dejstvih in okoliščinah ter dokazih, na katere se opira izpodbijana odločitev.
Po oceni sodišča bi moral organ listine, ki jih je prinesel na ogled na kraju samem, posredovati tožniku po pooblaščenki, hkrati tožnika seznaniti, za katera dejstva in okoliščine, ki iz teh listin izhajajo, meni, da so relevantna za odločitev in zakaj, mu dati rok za izjavo in po prejetju odgovora oziroma po preteku danega roka izdati odločbo, ne pa, da je izdal novo odločbo, št. 06122-241/2019-17 z dne 10. 6. 2019, s katero je nadomestil izpodbijano odločbo. S tem je prvostopenjski kršil načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, po katerem je, preden se izda odločba, dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (prvi odstavek) oziroma 138. člen ZUP, ki določa, da je pred izdajo odločbe treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek).
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - tožnik v upravnem sporu - aktivna legitimacija - stranka v postopku izdaje izpodbijanega akta - zavrženje tožbe
Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe zoper izpodbijan odločbo bi lahko imel le investitor, ki je bil stranka upravnega postopka, nima pa je tožnik, ki je v upravnem postopku nastopal (zgolj) kot pooblaščenec stranke v postopku in ne kot stranka oziroma stranski udeleženec.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - pooblaščeni arhitekt - začasno in občasno delo - delo upokojencev - vpis v imenik - mirovanje
Predložena pogodba o opravljanju občasnega ali začasnega dela upokojencev ne predstavlja pravne podlage, na podlagi katere bi bilo možno tožnika vpisati v imenik, saj je ni mogoče interpretirati na način, kot to želi tožnik. Pri tem ni odločilno v zadevi, da v tretjem odstavku 5. člena ZAID kot edina dopustna podlaga za opravljanje dela ni predpisana zgolj pogodba za nedoločen čas v smislu ''trajnega'' opravljanja poklicnih nalog.
Oseba, ki se upokoji, ne opravlja več svojih poklicnih nalog ''stalno'' in ''trajno''. Možnost, da lahko upokojena oseba po določbah ZUTD opravlja občasno ali začasno delo (in na tej podlagi sklene pogodbo), zato načina opravljanja poklicnih nalog iz drugega odstavka 5. člena ZAID ne predstavlja.
Upoštevajoč, da gre za inšpekcijsko odločbo, ki terja izvršitev (prostovoljno oziroma prisilno), tudi z odstranitvijo objekta oziroma njegovih delov, in se zanjo zato zahteva absolutna preglednost, določnost in razumljivost izreka, ugotovljene pomanjkljivosti in njihova teža predstavljajo po presoji sodišča bistvene pomanjkljivosti odločbe.
pravni interes - pravica do izjave - soglasje h gradnji - sprememba projektne dokumentacije
Sodišče ugotavlja, da tožnik, na katerem je breme dokazovanja njegovih trditev, in sicer da je po podaji soglasja k PGD na podlagi fikcije prišlo do takšnih sprememb, da bi investitor potreboval njegovo novo soglasje, v tožbi ni specificiral na način, da bi izrecno navedel, kje konkretno v PGD, spremenjeni v letu 2017, so navedene takšne spremembe, ki jih zatrjuje in na podlagi katerih bi investitor potreboval njegovo novo soglasje.
obnova postopka - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - obnovitveni razlog - možnost udeležbe v postopku - služnostni upravičenec - pravni interes
Tožnica ni zahtevala ustanovitve stvarne služnostne pravice v korist njenih nepremičnin, pač pa ugotovitev, da to služnostno pravico, tudi v breme ene od nepremičnin, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, dejansko že ima. Ker tožena stranka ob odločanju narave tega postopka ni upoštevala na opisani način, pač pa kot pomembno štela le dejstvo, da služnostna pravica poti, ki jo zatrjuje tožnica, ni vknjižena v breme nepremičnin, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje ter da niti ne razpolaga z listinami, ki bi dokazovale drugače, je zmotno uporabila določbo 9. točke 260. člena v povezavi s 43. členom ZUP, posledično pa nepopolno ugotovila dejansko stanje. Tožena stranka bi morala dejansko stanje glede zatrjevanega obstoja služnostne pravice ob upoštevanju vsebine pravdnega postopka, ki je že potekal med tožnico in prizadetima strankama, pred odločitvijo o tožničinem predlogu za obnovo postopka raziskati, oziroma postopek odločanja prekiniti do pravnomočne odločitve sodišča o zatrjevanem obstoju služnostne pravice in šele nato na podlagi te odločitve pravdnega sodišča ugotoviti, ali je tožnica upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo postopka.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - upravni spor - izvršilni naslov - vsebinska sprememba izreka
Iz najnovejše sodne prakse izhaja, da je upravni spor zoper sklepe o dovolitvi izvršbe dovoljen, in da mora upravno sodišče ob presoji procesnih predpostavk za tožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe ugotoviti konkretne okoliščine sporne zadeve (po uradni dolžnosti), predvsem glede ugovora neskladnosti izvršilnega naslova in sklepa o dovolitvi izvršbe; ugovora že izpolnjene obveznosti, ki je bila naložena z izvršilnim naslovom; ugovorov, ki se nanašajo na način izvršbe ter ugovora, da je bil akt, katerega prisilna izvršba se dovoljuje, v nadaljnjem postopku spremenjen, odpravljen ali razveljavljen.
GZ člen 12, 12/1, 15, 29, 35, 36, 43. ZUP člen 43. SPZ člen 73. ZKme-1 člen 99, 101.
gradbeno dovoljenje - sprememba namembnosti - novogradnja - prepovedana imisija - skladnost gradnje s prostorskim aktom - dopolnilna dejavnost na kmetiji - projektna dokumentacija
Možnost nastanka medsosedskega vznemirjanja, ki presega običajne vplive (ob upoštevanju krajevnih razmer oziroma običajev), zaradi opravljanja načrtovane dejavnosti (še zlasti, če gre za dopustno dejavnost, o čemer se bo sodišče izreklo v nadaljevanju), ni korist, na katero bi se tožniki lahko sklicevali v upravnem postopku in v upravnem sporu, bodo pa lahko zahtevali sodno varstvo po predpisih s področja civilnega prava (prim. 99. člen SPZ).
Pojem dopolnilne dejavnosti na kmetiji je opredeljen v veljavnih pravnih normah, zato tudi pojma objekta, ki je namenjen taki dejavnosti, ni mogoče razumeti le v okviru njegovega jezikovnega pomena, temveč njegovo vsebino opredeljujejo tudi omenjene pravne norme; gre lahko le za objekt, ki po svojih značilnostih, posebej po zmogljivosti, ustreza pojmu dopolnilne dejavnosti na kmetiji, to je v tem primeru turizem na kmetiji.
ZVO-1 člen 51. Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (2014) člen 2, 2/4, 3, 3/4.
gradbeno dovoljenje - celovita presoja vplivov na okolje - predhodni postopek
Pri presoji, ali je v zvezi z načrtovano gradnjo potreben predhodni postopek oziroma presoja vpliva na okolje, so bili upoštevani zgolj vplivi načrtovanega posega, ne pa tudi s slednjim prostorsko in funkcionalno povezani že izvedeni posegi - obstoječe odlagališče oziroma že zgrajeni objekti. Enako izhaja tudi iz izpodbijane in drugostopne odločbe, ki sledita navedeni strokovni oceni ter izhajata iz napačne ugotovitve o tem, da načrtovana gradnja ni funkcionalno in prostorsko povezana z obstoječim odlagališčem, pri tem pa spregledata, da so del slednjega tudi obstoječi objekti, zgrajeni za namen odlagališča, ki bodo glede na PGD vključeni (tudi) v zbirni center (in tudi umeščeni znotraj ograje zbirnega centra), iz česar vsekakor izhaja povezanost načrtovanega in obstoječih posegov v smislu citiranih določil Uredbe.