V obravnavanem primeru gre za enostanovanjsko stavbo (glede na Uredbo o razvrščanju objektov), zato je šteti, da gre za stavbo, ki ima le en del (skladno z opredelitvijo pojma stavbe in dela stavbe iz drugega odstavka 71. člena ZEN), saj mansarde kot prostora ni mogoče opredeliti za posamezni del stavbe, ki bi se ga lahko samostojno pravno urejalo (oziroma toženka ni navedla razlogov, da bi šlo za prostor, ki bi lahko pomenil posamezni del stavbe, torej ki bi se lahko samostojno pravno uredil, glede na tretji odstavek 71. člena ZEN). Ob takšnem stanju stvari, ko posamezni prostori stavbe nimajo narave dela stavbe, ki bi se lahko samostojno pravno urejal, pa se ne more govoriti o spremembi namembnosti objekta ali dela objekta. Enostanovanjska stavba je objekt, ki ima le en del in zato tudi namembnost. Sprememba uporabnosti podstrešja iz bivalnega v nebivalni (ali drugega prostora) v enostanovanjski stavbi ni relevantno dejstvo v smislu 80. člena ZPNačrt in ne vpliva na spremembo namembnosti objekta, ker se namen objekta, ki je enovit, ne spreminja