Tožnica z zatrjevanjem, da je sporna gradnja zgrajena v odmiku, ki je manjši od odmika, predpisanega s prostorskim aktom, ne izkazuje pravnega interesa za vstop v inšpekcijski postopek. Materialni predpis sicer predpisuje minimalne odmike, ki jih je treba upoštevati v upravnem postopku izdaje upravnih dovoljenj za gradnjo, kar pa ne pomeni, da tožnica s tem izkazuje pravni interes za vstop v inšpekcijski postopek, ki teče zaradi varstva javnega interesa.
Predlog tožnika za izrek ničnosti inšpekcijske odločbe je neutemeljen, saj s tem, kar navaja v utemeljitev predloga za izrek ničnosti, zatrjuje različne kršitve pravil postopka, pomanjkljivosti v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja ter nepravilno uporabo materialnega prava, ki se lahko uveljavljajo s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom v upravnem postopku, posamezne od njih morebiti tudi s kakšnim drugim izrednim pravnim sredstvom, ne pomenijo pa nepravilnosti, ki jih zatrjuje tožnik, ničnostnega razloga.
Toženka je utemeljeno zavrgla tožnikov predlog za izrek ničnosti sklepa o dovolitvi izvršbe, saj se po drugem odstavku 279. člena ZUP sklep lahko izreče za ničnega le, če je bilo z njim odločeno o vsebinskih vprašanjih, torej ko gre po vsebini za odločbo, ki je izdana v obliki sklepa. Pri konkretnem sklepu o dovolitvi izvršbe pa ne gre za upravno odločbo, saj z njim ni bila sprejeta nobena nova vsebinska odločitev.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradnja - vzdrževalna dela - rekonstrukcija
Ni sporno, da je tožnik na predmetnem objektu odstranil celotno ostrešje in izvedel novo streho z lesenim ostrešjem, z manjšim naklonom in nadvišanjem. S tem pa je tudi po presoji sodišča posegel v konstrukcijo objekta, kar ustreza definiciji rekonstrukcije iz 7.2 točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1, zato takih del ni mogoče šteti za obnovitvena oziroma vzdrževalna dela.
ZGO-1 člen 3a, 152. Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana za območje Mestne občine Kranj (2003) člen 11.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - skladnost objekta s prostorskim aktom - enostavni objekti
Pri ugotavljanju, ali je objekt v času postavitve izpolnjeval pogoje za gradnjo brez gradbenega dovoljenja, je treba opraviti preizkus o dopustnosti gradnje konkretnega objekta tudi z vidika določb tedaj veljavnega prostorskega akta.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nezahtevni objekt
Pravno odločilni dejstvi za izrek izpodbijanega ukrepa sta v tem primeru ugotovitvi, da je obravnavni objekt manj zahteven objekt, za katerega je treba pred začetkom gradnje pridobiti gradbeno dovoljenje, in da gradbeno dovoljenje zanj pred začetkom gradnje (niti v trenutku odločanja prvostopenjskega organa) ni bilo pridobljeno.
Disciplinski pravilnik (2010) člen 51, 51/1, 51/2.
inženirska zbornica slovenije - disciplinski postopek - disciplinski ukrepi - začasni izbris iz imenika pooblaščenih inženirjev - pomanjkljiva obrazložitev
Da bi toženka ustrezno obrazložila svoje ugotovitve, bi morala najprej identificirati znake konkretnega kaznivega dejanja in jih nato primerjati s konkretnim opisom ravnanja, ki ga očita tožniku. Šele na podlagi take primerjave bi lahko sklepala o tem, ali konkretno očitano ravnanje ima znake konkretnega kaznivega dejanja. Od te okoliščine je namreč odvisna zakonitost vsega nadaljnjega postopka oziroma odločitev, izdanih v tem postopku, ki imajo lahko tudi težke posledice za tožnikovo poklicno življenje.
gradnja - gradnja ograje - dopustna gradnja enostavnih objektov - ni enostavni objekt - gradbeno dovoljenje - nelegalna gradnja
Sodišče soglaša s sklepom organa, da ker gradnja ograj kot enostavnih objektov na obravnavani parceli ni dovoljena, predmetna ograja ni enostaven objekt, ki se lahko gradi brez gradbenega dovoljenja, kot predpisuje drugi odstavek 3.a člena ZGO-1. Posledično je zato pravilna opredelitev, da gre za nelegalno gradnjo.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - urbanizem - skladnost projekta s pogoji prostorskega akta
Prvostopenjski organ je pri presoji, ali obstaja enotna orientacija slemena, upošteval orientacijo slemen okoliških objektov. Sodišče ugotavlja, da prostorski akt tega pravila ne pozna. Glede na citirano določilo je orientacija slemena obvezna le, če je značilna za EUP ali del EUP. To, da je orientacija slemen značilna za EUP oziroma del EUP, pa v izpodbijani odločbi ni ugotovljeno.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - pojem objekta - nadstrešek - enostavni objekti - povezanost s tlemi
Toženka v izpodbijani odločbi ni ugotavljala obstoja relevantnih elementov, na katere zakon veže pojem objekta. Prvostopenjski organ glede stalne povezanosti konstrukcije s tlemi svoj zaključek, da gre za objekt, izrecno opre na to, da iz statičnega izračuna izhaja, da je za postavitev nadstrešnice potreben AB temelj. V zvezi s tem sodišče navaja, da je za pravilno odločitev pomembna dejanska izvedba, ne pa izvedba, kakršna je potrebna po navedbah iz statičnega izračuna.
inšpekcijski postopek - udeležba v postopku - pravni interes za udeležbo v postopku - pravna korist - pravni interes - gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje
Toženka je v ponovljenem postopku ponovno zavrnila tožničino zahtevo za sodelovanje v postopku z utemeljitvijo, da predmetni inšpekcijski postopek vodi na podlagi 156. člena ZGO-1. Po tej določbi pristojni gradbeni inšpektor z odločbo odredi, da se pridobi uporabno dovoljenje za objekt, ki se uporablja, pa zanj takšno dovoljenje še ni bilo izdano, če ugotovi, da je to objekt, ki je bil potreben zaradi grozečih naravnih in drugih nesreč oziroma zato, da so se preprečile oziroma zmanjšale njihove posledice. Iz navedene določbe jasno izhaja, da se inšpekcijski postopek po citirani določbi nanaša zgolj na objekt, za katerega gradbeni inšpektor poprej ugotovi, da je to objekt iz četrtega odstavka 1. člena ZGO-1.
Navedena ugotovitev je torej za predmetni inšpekcijski postopek ključna, saj ima za posledico, da za ta objekt ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. To pomeni, da ne drži toženkina navedba, da se v tem postopku ne ugotavlja, ali bi morala prizadeta stranka za predmetno sanacijo pridobiti gradbeno dovoljenje.
Kot utemeljeno opozarja tožnica, pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sploh ni razvidno, zakaj upravni organ predmetno gradnjo šteje za objekt iz četrtega odstavka 1. člena ZGO-1, niti katera gradbena dela se na objektu izvajajo. Sodišče tako ne more preizkusiti, ali gre v obravnavani zadevi res za objekt iz četrtega odstavka 1. člena ZGO-1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom
Tožnik ne more uspeti z argumentom, da organa nista vedela, kako naj o njegovi vlogi odločita, saj iz obeh odločb jasno izhaja ugotovitev (ki je po presoji sodišča tudi pravilna), da ob uporabi odloka, po katerem tožnikovo zemljišče nima statusa stavbnega zemljišča, za predvideno gradnjo ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja.
V obravnavani zadevi je vložitev zahteve za odlog izvršbe po 156.a členu ZGO-1 treba šteti za pravno sredstvo, ki je neločljivo povezano z izdajo odločbe na podlagi 152. člena ZGO-1. Morebitno vložitev tega pravnega sredstva je zato po presoji sodišča treba obravnavati kot nadaljevanje postopka, začetega na podlagi ZGO-1, torej v smislu prehodne določbe pravega odstavka 106. člena GZ in o njej odločiti z uporabo 156.a člena ZGO-1 na način, kot ga je določilo Ustavno sodišče RS.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Pravno odločilni dejstvi za izrek izpodbijanega ukrepa v tem primeru sta torej ugotovitvi, da je obravnavni objekt manj zahteven objekt, za katerega je treba pred začetkom gradnje pridobiti gradbeno dovoljenje, in da gradbeno dovoljenje zanj pred začetkom gradnje (niti v trenutku odločanja prvostopenjskega organa) ni bilo pridobljeno.
gradbeno dovoljenje - izdaja soglasja - nepravdni postopek - etažna lastnina - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - priznanje lastnosti stranke - javni interes
Kot listino, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi, je možno šteti soglasje etažnosti lastnikov; kot sodno odločbo, ki izkazuje pravico graditi, pa sklep sodišča, ki nadomešča soglasje etažnega lastnika.
poseg v varovalni pas - soglasje h gradnji - obrazložitev odločbe
Iz te obrazložitve ni razvidno, katera so pravno relevantna dejstva za odločitev o zaprošenem soglasju, niti katerega od teh dejstev tožnik ni izkazal, niti zakaj je po oceni organa njegova dopolnitev vloge nerazumljiva, kar tožnik izpodbijani odločbi v tožbi izrecno očita.
ZKme-1 člen 68, 68/1. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 95, 95/1, 95/1-3, 66, 66/1. Pravilnik o projektni dokumentaciji (2008) člen 7, 7/2. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
gradbeno dovoljenje - skladnost projekta s prostorskima aktom - razvrstitev objektov - obrazložitev odločbe
Samo trditev, da so projekt izdelale strokovno usposobljene osebe, ki za svoje delo odgovarjajo, namreč ne dokazuje tega, da gre za stavbo za dopolnilno dejavnost na kmetiji. Tudi dejstvo, da je investitor v zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja objekt sam opredelil kot gospodarski objekt in ga klasificiral kot CC-SI 12714, druge nestanovanjske kmetijske stavbe, ne zadošča. Pojem dopolnilne dejavnosti na kmetiji je namreč opredeljen v veljavnih pravnih normah (prvi odstavek 68. člena ZKme-1, Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji), zato tudi pojma objekta, ki je namenjen taki dejavnosti, ni mogoče razumeti le v okviru njegovega jezikovnega pomena, temveč njegovo vsebino opredeljujejo tudi omenjene pravne norme; gre lahko le za objekt, ki po svojih značilnostih, posebej po zmogljivosti, ustreza pojmu dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Pravilna razvrstitev objekta glede na njegov namen uporabe (bodisi za dopolnilno kmetijsko dejavnost ali za industrijsko obrtno dejavnost) je pomembna zaradi ugotavljanja, ali ima PGD vse predpisane sestavine ter ali so bili za te vrste gradnjo pridobljeni potrebni projektni pogoji in soglasja k tem pogojem. Pri tem je upravni organ, in ne projektant, tisti, ki mora po prvem odstavku 66. člena ZGO-1 med drugim preveriti: - ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom (1. točka), - ali so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja (3. točka), - in ali ima projekt predpisane sestavine (4. točka).
V vsakem primeru pa mora upravni organ, kadar kateri od udeležencev v postopku ugovarja, da PGD nima potrebnih sestavin, konkretno obrazložiti, katere sestavine so za tisto vrsto objekta, ki je predmet zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, potrebne in ali jih konkretni PGD vsebuje (4. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1). Šele na tej podlagi se namreč lahko ustrezno opredeli, ali so trditve udeleženca, da katera od potrebnih sestavin manjka, utemeljene, zato lahko le taka obrazložitev odločbe zadosti zahtevam iz 214. člena ZUP.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija
Tožnica ne oporeka ugotovitvi, ki prav tako izhaja iz izpodbijane odločbe, da je bilo s pravnomočno inšpekcijsko odločbo že ugotovljeno, da je bil zgornji, mansardni del, po letu 1967 pozidan na novo, zato pomeni nelegalno gradnjo. Ob takšni ugotovitvi inšpektorja, ki je postala pravnomočna, in na katero je toženka vezana, pa ni mogoče uspeti z zatrjevanjem, da gre za rekonstrukcijo legalno zgrajenega objekta.
ZGO-1 člen 74c, 74c/1. Odlok o nezahtevnih in enostavnih objektih na stavbnih zemljiščih v Mestni občini Koper (2016) člen 11.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - podporni zid
Sodišče je tožbo zavrnilo, saj iz upravnega spisa izhaja, da investitorja izpolnjujeta vse zakonsko določene pogoje za postavitev podpornega zidu kot nezahtevnega objekta.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - zemljiška knjiga - izbris zaznambe
Zahteva za izbris zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje ni identična zahtevi za izdajo ugotovitvene odločbe ter pobude za podajo predloga zemljiški knjigi, zato je ugotovitev toženke, da je bilo o zadevi, kot je obravnavna, že enkrat odločeno, nepravilna.