Pri objektih iz četrtega odstavka 1. člena ZGO-1 gre za objekte, ki se gradijo v izrednih razmerah, ko se pričakuje nujno ukrepanje in ni časa za izvajanje upravnih postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja.
S 1. 6. 2018 je bil uveljavljen Gradbeni zakon (v nadaljevanju GZ), ki je v prvem odstavku 125. člena s tem dnem določil prenehanje veljavnosti ZGO-1, v drugem odstavku 5. člena pa, da se odstranitev objekta lahko začne na podlagi prijave začetka gradnje. Ker tudi nobena določba GZ glede odstranitve objekta ne predpisuje izdaje dovoljenja, prizadeta stranka zdaj lahko zakonito odstrani predmetne objekte ne glede na obstoj oziroma zakonitost izpodbijane odločbe. To pomeni, da izpodbijana odločba že zgolj ob upoštevanju veljavne zakonske ureditve, torej očitno, ne posega (več) v tožnikov pravni položaj.
Ker je bistvo stranske udeležbe v upravnem postopku (43. člen ZUP) varovanje (konkretnega) pravnega interesa stranskega udeleženca, ni mogoče šteti, da bi stranski udeleženec v postopku ne postavil zahtevka. Toženka je zato po presoji sodišča ravnala pravilno in zakonito, ko je svojo odločitev o stroških postopka oprla na ugotovitev, da tožnik s svojim zahtevkom v upravnem postopku ni uspel.
ZGO-1 člen 2,2/1, 2/1-12, 3, 3/1, 3.a, 3.a/1, 3.a/2, 152, 157, 157/1. SPZ člen 8,49.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradbeno dovoljenje - odstranitev objekta - inšpekcijski zavezanec - stranka v postopku
Sodna praksa v primeru, ko je investitor nedovoljene gradnje eden od solastnikov, pri razlagi pojma inšpekcijskega zavezanca izhaja iz smiselne uporabe prvega odstavka 157. člena ZGO-1. Zato se šteje, da je v primeru nelegalne gradnje inšpekcijski zavezanec primarno investitor, to je oseba, ki naroči gradnjo ali jo sama izvaja, če tega ni mogoče ugotoviti pa lastnik zemljišča.
Drugače je v primeru, ko je prišlo do prodaje nedovoljene gradnje. S prenosom lastninske pravice na nepremičnini namreč na novega lastnika preidejo tudi upravičenja in obveznosti, ki izhajajo iz investitorjevega položaja glede objekta. Novi lastnik nelegalno zgrajenega objekta vstopi v investitorjev položaj in tako nanj preidejo tudi vsa bremena glede gradnje.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - odlog izvršbe - pravica do doma
Ustavno sodišče RS je vastvo pred nedopustnimi posegi v pravico do spoštovanja doma, do katerih bi lahko prišlo v gradbenih inšpekcijskih zadevah, v obdobju do odprave ugotavljene protiustavnosti člena 152. in 156. a ZGO-1, umestilo v fazo izvršitve inšpekcijske odločbe oziroma je kot sredstvo zaščite določilo odlog izvršbe, ki se lahko ponovi tudi večkrat zapored.
ZGO-1 člen 54, 65, 65/2, 66, 66/1, 66/1-1. URS člen 14, 22.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - soglasje soseda - zemljišče kot funkcionalno zemljišče - odmik objekta od parcelne meje
Za izdajo gradbenega dovoljenja morajo biti kumulativno izpolnjeni vsi (z zakonom in prostorskim aktom) predpisani pogoji. Torej morajo biti izpolnjeni tako v 23. členu PUP določeni pogoji glede velikosti funkcionalnega zemljišča, kot tudi v prvem odstavku 24. člena PUP predpisani pogoji o odmiku od parcelne meje in s tem povezanem soglasju sosedov.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-5. ZPNačrt člen 79, 79/9.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - plačane dajatve in prispevki - komunalni prispevek - potrdilo o plačilu komunalnega prispevka
Določbo devetega odstavka 79. člena ZPNačrt je razumeti tako, da mora upravni organ, ko odloča o izdaji gradbenega dovoljenja, le v primeru, ko plačilo komunalnega prispevka ni izkazano, to dejstvo ugotoviti neposredno pri občini in ne zahtevati od investitorja, da dostavi potrdilo. Ker pa je v obravnavanem primeru plačilo komunalnega prispevka s potrdilom o izvršenih transakcijah izkazal investitor, je toženka ravnala pravilno, ko o izvršenem plačilu ni zahtevala potrdila od občine.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila - nedovoljena gradnja - odstranitev objekta
Zrušitve objekta, do katere pride zaradi lastnikovih opustitev, torej brez izvedbe gradbenih in drugih del, ni mogoče šteti za gradnjo, torej tudi za nedovoljeno gradnjo ne.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranki udeleženec - lastnik sosednje nepremičnine - ugovor stranskega udeleženca
Stranka, ki nasprotuje nameravani gradnji, mora za svoje trditve predložiti dokaze. Stranski udeleženec lahko v postopku izdaje gradbenega dovoljenja varuje le svoje osebne pravice in pravne koristi, ki jih ima kot lastnik sosednje nepremičnine.
ZGO-1 člen 3, 3/1, 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 5.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalna gradnja - podporni zid
Podporni zid navedenih dimenzij (v dolžini 27,5 m in višine 1,2 m) sodi med nezahtevne objekte, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Za ograjo na podpornem zidu pa gradbeno dovoljenje ni potrebno.
Zakonska ureditev ne daje podlage za tožnikovo stališče, da gre v primeru gradbenega dovoljenja za nadomestno gradnjo za odločitev o enem samem (enotnem oziroma nedeljivem) zahtevku, saj se zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja po vsebini nanaša na dve, med seboj različni oziroma samostojni gradnji, ki sta med seboj povezani izključno tako, da je predhodna odstranitev objekta pogoj za gradnjo novega. Sodišče se strinja s stališčem, da sta ta zahtevka enakovredna, kar pomeni, da je tožnik, ki je želel preprečiti izdajo gradbenega dovoljenja v celoti, uspel do polovice. S tega stališča je pravilna in v skladu s prvim odstavkom 114. člena ZUP tudi odločitev toženke, da gre tožniku povračilo polovice stroškov, kolikor ustrezajo opravljenim procesnim dejanjem in odvetniški tarifi.
Zakon veže povračilo stroškov stranskemu udeležencu izključno na njegov uspeh v postopku, ta uspeh pa pomeni usodo zahtevka, o katerem se je v postopku odločalo in ne zgolj uspešnega vstopa v postopek.
Po obširni in povsem ustaljeni upravnosodni praksi je predmet postopka izdaje gradbenega dovoljenja odločanje o dovoljenosti načrtovane gradnje, to je o vprašanju, ali investitor sme na določenem prostoru postaviti načrtovani objekt. Ne gre torej za odločanje o investitorjevem premoženjskem upravičenju, ki bi bilo vrednostno ocenljivo, temveč za oblastveno odločanje o dovoljenosti posega v prostor, katerega rezultat je izdaja upravnega dovoljenja ali pa zavrnitev zahteve za njegovo izdajo. Vrednosti spora zato ni mogoče enačiti z vrednostjo investicije.
ZGO-1 člen 74a, 74c, 76c. ZUP člen 9. ZV-1 člen 37, 87, 88.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - legalizacija objekta - načelo zaslišanja strank
Listine priloženega upravnega spisa izkazujejo, da tožnica zahtevanega soglasja Direkcije RS za vode ni predložila. Sodišče zavrača tožbene navedbe, da je prvostopenjski organ kršil določbo 9. člena ZUP, ker pred izdajo izpodbijane odločbe tožnici ni omogočil izreči se o dejstvih in okoliščinah pomembnih za zakonito in pravilno odločbo. Sodišče tožnici pojasnjuje, da gre za temeljno načelo, ki ima v upravnem postopku zelo pomembno vlogo (vzpostavitev kontradiktornosti), vendar v obravnavanem primeru po presoji sodišča to načelo ni bilo kršeno. Na obveznost predložitve navedenega soglasja in s tem vrednotenja tega dokaza je bila namreč tožnica opozorjena v pozivu za odpravo pomanjkljivosti in opozorjena tudi, kakšne posledice bo imela nepredložitev soglasja, zato vztrajanje pri realizaciji pravice iz 9. člena ZUP v konkretnem primeru ne bi imelo drugačnega vpliva na odločitev ne prvostopenjskega, ne drugostopenjskega organa.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - prepoved uporabe objekta - sprememba namembnosti
Ugotovitev, da izvedba del v povezavi s spremenjeno dejavnostjo v pritličju stanovanjskega objekta zahteva spremembo namembnosti, temelji na ugotovitvi, da se je povečala parkirna površina, gostinskega lokala v primerjavi s površino avto salona in avto servisa, kar pomeni posledično zadrževanja večjega števila ljudi v okolici objekta, da se je zaradi delovanja objekta spremenil oziroma povečal časovni vpliv na okolico, da se je spremenila struktura obiskovalcev in da se je frekvenca obiskovalcev povečala za najmanj 5 krat, da se je povečala priključna moč na objekt javne infrastrukture ter izvedel dovoz oziroma priključek na javno cesto, ki je tehnično neustrezen in bistveno zmanjšuje varnost prometa, kar po presoji sodišča utemeljuje ugotovitev upravnega organa prve stopnje, da se je povečal vpliv objekta na okolico.
ZGO-1 člen 3a. ZUP člen 80, 80/1, 80/2. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - skladnost gradnje s prostorskim aktom - zapisnik - javna listina
Sodišče soglaša z ugotovitvijo prvostopenjskega organa, da bi v obravnavani zadevi soglasja morala biti pridobljena. Iz upravnemu spisu priložene lokacijske informacije namreč izhaja, da je gradnja v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture dovoljena skladno s predpisi in soglasjem upravljavca. Tožnik ne v pritožbi, kjer je prvič ugovarjal navedeni ugotovitvi, ne v tožbi, ne navaja, da zapisnik ni bil sestavljen v skladu z določbami ZUP, ali da je h kakšnemu njegovemu delu dal pripombo, temveč zgolj to, da ni investitor, ker to dokazuje lastništvo zemljišč in prej citirana pogodba o nakupu šotora in pridobljeno gradbeno dovoljenje na ime lastnika zemljišča. Po presoji sodišča tožnikovih navedb v zvezi z nepravilno ugotovitvijo, kdo je investitor objekta, ni mogoče razumeti kot dokazovanje nepravilnosti zapisnika o inšpekcijskem pregledu.
Sodišče meni, da upravni organ na podlagi določb ZGO-1 ni dolžan presojati predložene projektne dokumentacije z vidika primernosti v njej predstavljenih strokovnih rešitev. Upoštevati je treba, da te pripravijo projektanti oziroma odgovorni projektanti, torej osebe, ki tudi odškodninsko odgovarjajo za škodo, ki nastane tretjim osebam in ki izvira iz njihovega dela (32. člen ZGO-1). Do presoje rešitev zato lahko pride šele, če stranka, ki jim nasprotuje (oziroma nasprotuje gradnji), za to predloži dokaze, kot je to določeno v 65. členu ZGO-1, do česar v konkretnem primeru, glede na predhodno obrazložitev, ni prišlo.
ZGO-1 člen 2, 2-11, 95, 95/1, 95/1-1, 96, 96/1, 96/2, 96/3, 96/3-2. SZ-1 člen 5, 5/2, 5/3. ZUP člen 43.
postopek izdaje uporabnega dovoljenja - udeležba v postopku - pravna korist - lastninska pravica
Tožniki so svojo pravno korist izkazali s solastninsko in lastninsko pravico na stanovanjih kot posebnih delih stavbe in na skupnih delih stavbe, ki je pravno varovana po določbah SPZ-1.
Sodišče soglaša s tožniki, da so izkazali tudi neposrednost pravne koristi za udeležbo v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja. Namreč s podeljenim uporabnim dovoljenjem za mezzanin bi se obremenitev celotnega objekta povečala. Ob zatrjevani že sedaj ogroženi stabilnosti bi bila dodatno ogrožena že sedaj (zatrjevana) vprašljiva stabilnost celotnega objekta. Tožniki so z navedeno trditvijo izkazali tudi konkretno povezavo med postopkom izdaje uporabnega dovoljenja in svojim pravnim položajem, ki je v varstvu lastninske pravice in njenih upravičenj.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo dovoljenja - gradnja novega objekta - rekonstrukcija ali novogradnja
Opredelitev obstoječega objekta in njegovega bistva, kot ga razlaga organ, torej temelji na značilnostih obstoječega objekta in nameravane gradnje, ki je opisana v vlogah tožnikov in ostalih podatkov spisa, zato že iz tega razloga ni mogoče reči, da je organ pojem obstoječi objekt in bistvo objekta opredelil arbitrarno, kot dodatno pa sodišče še pripominja, da je obstoječa lesena konstrukcija tudi po njegovi oceni nedvomno bistvo objekta, saj če je ni, potem sploh ni mogoče govoriti o takem objektu kot je obravnavani, tj. pomožnem kmetijsko-gozdarskem objektu.
Pojem rekonstrukcije neločljivo veže na obstoječ objekt. Če tega objekta ni več, rekonstrukcija ni več mogoča.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 43, 43/1, 43/4, 142.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - parkirna mesta
Ugovori, ki jih tožnik strne v več vsebinskih sklopov, niso vsi taki, ki pomenijo varstvo tožnikove osebne, neposredne in pravne koristi. Tožnik namreč uveljavlja neskladnost s prostorskim aktom glede določbe o časovni omejitvi ohranjanja dvorane; glede nezadostne opredelitve obstoječega objekta, ki je predmet legalizacije, in s tem povezano vprašanje podlage za sočasno odločanje o širitvi objekta; glede neusklajenosti širitve objekta z določbami odloka ter glede vrste dopustnih dejavnosti v objektu, v okviru navedenega pa tudi skladnost s pogoji o številu parkirnih mest ter o dovoljeni stopnji hrupa. Svoj pravni interes za takšne ugovore pa utemeljuje z navedbami, da se z legalizacijo obravnavanega objekta na obstoječi lokaciji ohranja neustrezno stanje, ki otežuje oziroma onemogoča realizacijo z odlokom predvidenih programov na celotnem območju odloka in s tem krni funkcionalna izraba zemljišč v njegovi lasti. Navaja tudi, da je dvorana v času obratovanja zaradi pomanjkljive in neprilagojene prometne infrastrukture vir škodljivih imisij, ki segajo na njegova zemljišča, med drugim v obliki neurejenega mirujočega prometa in prekomernega hrupa.
Utemeljeno pa tožnik uveljavlja, da v izpodbijani odločbi ni ustrezno pojasnjeno, niti odgovorjeno na njegove navedbe, s katerimi zgolj z vidika izvajanja športne dejavnosti trdi, da bi moral biti objekt glede na to, da je v projektni dokumentaciji oziroma izreku gradbenega dovoljenja opredeljen kot športna dvorana, tudi pri izračunu potrebnega števila parkirnih mest obravnavan kot dvorana, ne pa kot športna površina s prostori za gledalce.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7.2, 2/1-12.1, 3, 15.2. ZUP člen 7, 44, 142, 214.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - rekonstrukcija objekta - gradbeno dovoljenje - udeležba v postopku
Iz podatkov spisa je razvidno, da gre za prizidek, ki predstavlja zunanje stopnice s pesjakom, da jih je tožnik prestavil iz enega dela hiše na drugi del hiše (na mesto, kjer je bil prej balkon), na način, da jih je podrl in na novo zgradil. Gre torej za del objekta, za gradnjo katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje po 3. členu ZGO-1.
Tudi za rekonstrukcijo objekta je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
Organu ni bilo treba izdati sklepa o udeležbi po 142. členu ZUP, saj izdaje posebnega sklepa zakon ne predpisuje, če je stranki priznana udeležba v postopku po 44. členu ZUP.
ZGO-1 člen 74a, 74c. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (2008) člen 4. ZUS-1 člen 2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - gradnja garaže - nezahtevni objekt - občinski podrobni prostorski načrt
Med nezahtevne objekte, ki jih OPPN dopušča, sodijo (zgolj) ograje, škarpe in oporni zidovi, saj jih kot take taksativno našteva, nikakor pa ni mogoče določb OPPN razumeti v smislu, kot to razumeta tožnika, in sicer, da OPPN dopušča postavitev vseh nezahtevnih objektov iz (sedaj veljavne) Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ker da drugi odstavek le podrobno opredeljuje dimenzije in lokacijo tam naštetih nezahtevnih objektov.
Grafični del je sestavni del OPPN, ki res ni bil objavljen, saj to zaradi tehničnih omejitev glede na njegovo obliko ter vsebino niti ni izvedljivo, je pa (celoten) OPPN stalno na vpogled na pristojnem oddelku občine.
zmotna uporaba materialnega prava - inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe - pravica do doma
Sklep o odlogu izvršbe ukrepov, ki jih izreče gradbeni inšpektor po ZGO-1, ni zgolj odločitev procesne narave, kot to ugotavlja tožena stranka. Sklepi, ki so procesne narave, namreč vplivajo le na čas oprave procesnih dejanj, kar pa za sklep o izvršbi, ki je bil v obravnavani zadevi izdan na podlagi ZGO-1, ne velja. Po določbi 156.a člena ZGO-1, ki ureja odlog izvršbe ukreppov gradbenega inšpektorja, namreč pridobi stranka pravico, da v spornem objektu prebiva do pet let, oziroma v njem opravlja gospodarsko dejavnost in to enako kot v legalno zgrajenem objektu. Ta pravica tako po vsebini kot po času trajanja presega procesno pravico do odloga izvršbe in jo je zato sodišče v dosedanji sodni praksi tudi obravnavalo kot pravico materialne narave. Odločitev tožene stranke, s katero je ta zavrgla tožnikov predlog za odlog izvršbe, ker ni inšpekcijski zavezanec po inšpekcijski odločbi, je bila procesna odločitev, četudi bi po mnenju sodišča morala tožena stranka presoditi ali ima tožnik pravni interes za vsebinsko presojo njegovega predloga, torej pravni interes za oceno sorazmernosti takojšnje izvršitve izrečenega ukrepa gradbenega inšpektorja glede na njegovo pravico do doma. Skladno z odločitvijo Ustavnega sodišča RS sodišče meni, da tožniku ni mogoče odrekati pravnega interesa za vsebinsko presojo njegovega predloga za odlog izvršbe. To pomeni, da je tožena stranka s tem, ko je njegov predlog presojala le v procesnem, ne pa tudi v vsebinskem smislu, zmotno uporabila materialno pravo.