ZKme-1 člen 68, 68/1. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 95, 95/1, 95/1-3, 66, 66/1. Pravilnik o projektni dokumentaciji (2008) člen 7, 7/2. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
gradbeno dovoljenje - skladnost projekta s prostorskima aktom - razvrstitev objektov - obrazložitev odločbe
Samo trditev, da so projekt izdelale strokovno usposobljene osebe, ki za svoje delo odgovarjajo, namreč ne dokazuje tega, da gre za stavbo za dopolnilno dejavnost na kmetiji. Tudi dejstvo, da je investitor v zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja objekt sam opredelil kot gospodarski objekt in ga klasificiral kot CC-SI 12714, druge nestanovanjske kmetijske stavbe, ne zadošča. Pojem dopolnilne dejavnosti na kmetiji je namreč opredeljen v veljavnih pravnih normah (prvi odstavek 68. člena ZKme-1, Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji), zato tudi pojma objekta, ki je namenjen taki dejavnosti, ni mogoče razumeti le v okviru njegovega jezikovnega pomena, temveč njegovo vsebino opredeljujejo tudi omenjene pravne norme; gre lahko le za objekt, ki po svojih značilnostih, posebej po zmogljivosti, ustreza pojmu dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Pravilna razvrstitev objekta glede na njegov namen uporabe (bodisi za dopolnilno kmetijsko dejavnost ali za industrijsko obrtno dejavnost) je pomembna zaradi ugotavljanja, ali ima PGD vse predpisane sestavine ter ali so bili za te vrste gradnjo pridobljeni potrebni projektni pogoji in soglasja k tem pogojem. Pri tem je upravni organ, in ne projektant, tisti, ki mora po prvem odstavku 66. člena ZGO-1 med drugim preveriti: - ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom (1. točka), - ali so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja (3. točka), - in ali ima projekt predpisane sestavine (4. točka).
V vsakem primeru pa mora upravni organ, kadar kateri od udeležencev v postopku ugovarja, da PGD nima potrebnih sestavin, konkretno obrazložiti, katere sestavine so za tisto vrsto objekta, ki je predmet zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, potrebne in ali jih konkretni PGD vsebuje (4. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1). Šele na tej podlagi se namreč lahko ustrezno opredeli, ali so trditve udeleženca, da katera od potrebnih sestavin manjka, utemeljene, zato lahko le taka obrazložitev odločbe zadosti zahtevam iz 214. člena ZUP.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija
Tožnica ne oporeka ugotovitvi, ki prav tako izhaja iz izpodbijane odločbe, da je bilo s pravnomočno inšpekcijsko odločbo že ugotovljeno, da je bil zgornji, mansardni del, po letu 1967 pozidan na novo, zato pomeni nelegalno gradnjo. Ob takšni ugotovitvi inšpektorja, ki je postala pravnomočna, in na katero je toženka vezana, pa ni mogoče uspeti z zatrjevanjem, da gre za rekonstrukcijo legalno zgrajenega objekta.
ZGO-1 člen 74c, 74c/1. Odlok o nezahtevnih in enostavnih objektih na stavbnih zemljiščih v Mestni občini Koper (2016) člen 11.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - podporni zid
Sodišče je tožbo zavrnilo, saj iz upravnega spisa izhaja, da investitorja izpolnjujeta vse zakonsko določene pogoje za postavitev podpornega zidu kot nezahtevnega objekta.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - zemljiška knjiga - izbris zaznambe
Zahteva za izbris zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje ni identična zahtevi za izdajo ugotovitvene odločbe ter pobude za podajo predloga zemljiški knjigi, zato je ugotovitev toženke, da je bilo o zadevi, kot je obravnavna, že enkrat odločeno, nepravilna.
uporabno dovoljenje - dokazni postopek - podporni zid - naravna nesreča - legalizacija objekta
Objekt, ki je zgrajen zgrajen brez gradbenega dovoljenja, zaradi preprečitve naravne ali druge nesreče oziroma za zmanjšanje posledic le teh, lahko ostane kot stalen objekt tudi po tem, ko so prenehale okoliščine zaradi katerih je bil zgrajen, vendar samo, če njegov investitor oziroma lastnik po prenehanju navedenih okoliščin pri pristojnem organu vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja in ga tudi pridobi. Vzrok nesreče je, po presoji sodišča, lahko tudi človeški dejavnik.
ZVKD-1 člen 28, 29, 84, 109, 115. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 67. ZUP člen 9, 144, 145, 146.
Organ je kršil pravila postopka, saj je izvajal posebni ugotovitveni postopek (145. člen ZUP - ta se izvede v vseh primerih, razen v primerih iz 144. člena tega zakona), o zadevi pa je odločil kot da vodi skrajšan ugotovitveni postopek (144. člen ZUP).
Naloge prvostopnega organa, ki jih organ ima na podlagi javnega pooblastila, so predpisane v drugem odstavku 84. člena ZVKD-1, med katerimi pa ni določeno, da je prvostopni organ pristojen, da lahko stranki naloži odstranitev že obstoječih del, torej, da odredi sanacijo stanja. Pristojnost za naložitev tovrstnega ukrepa (izrek sanacije stanja) ima po 109. členu v zvezi s 115. členu ZVKD-1 inšpektor za dediščino. Z naložitvijo odstranitve že obstoječih del je prvostopni organ tako odločil o zadevi, za katero ni bil stvarno pristojen.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskima aktom - nezahtevni objekt
Edini tožbeni ugovor, ki ga tožnica uveljavlja s predmetno tožbo, je ugovor o nezakoniti uporabi Odloka o pomožnih objektih, katerega veljavnost naj bi prenehala. Ker izpodbijana odločba ne temelji zgolj na določbah tega odloka, ampak tudi na ugotovitvi o neskladnosti predvidene gradnje z ZN, predvsem iz njegove arhitektonske zazidalne situacije (list 5), ki ji pa tožnica ne oporeka, že zato ne more uspeti s predmetno tožbo.
ZGO-1 člen 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 5, 6.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - podporni zid
Kamnita zložba z armiranobetonskim podstavkom je skupaj kot celota podporni zid, namenjen varovanju brežine in razlivanjem poplavne vode. Ker je namenjen zavarovanju brežine vodotoka in investitorjeve nepremičnine pred zemeljskim zdrsom, odnašanjem brežine in razlivanjem poplavne vode, je po namembnosti konstrukcija med dvema višinama zemljišča, katera preprečuje zdrs zemljine; torej gre glede na določilo Uredbe o uvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje za podporni zid.
V skladu z navedeno zakonsko ureditvijo je bilo treba za gradnjo takšnega objekta, katerega tako tlorisne mere kot namembnost je bila ugotovljena pri inšpekcijskem pregledu, pridobiti gradbeno dovoljenje.Nesporno je, da v predmetnem postopku gradbeno dovoljenje ni bilo izdano, pri čemer potrdili, s katerima je bila vzeta na znanje priglasitev gradnje po merah in namembnosti bistveno drugačnega objekta, kot je dejansko zgrajeni objekt, ne predstavljata gradbenega dovoljenja.
Izračun na podlagi fotografij res ne more biti enako zanesljiv, kot na podlagi izmer na kraju samem ali listinske dokumentacije, vendar pa tožnik zgolj s pavšalnimi očitki o neusposobljenosti projektanta za izračun na podlagi fotografij ne ponudi razumnih razlogov, zakaj tak izračun mer obstoječega objekta v danih okoliščinah ne bi mogel biti zanesljiva podlaga za izračun prostornine.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - nelegalna gradnja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - vezanost organa na inšpekcijsko odločbo
Že z inšpekcijsko odločbo je bilo določeno, kdo je inšpekcijski zavezanec, in sicer, da je to tožnik (ta se je namreč v inšpekcijskem postopku opredelil kot investitor predmetne gradnje). Posledično je tožnik zavezanec za plačilo NDUP, ki ga je torej upravni organ utemeljeno odmeril (le) tožniku.
V presojo, da gre za nedovoljeno gradnjo in za kakšno vrsto nedovoljene gradnje gre se organ v postopku odmere NDUP ne more več spuščati, kar obenem pomeni, da tožnik v tem postopku ne more več uspešno uveljavljati ugovorov v smeri, da ne gre za nedovoljeno oziroma nelegalno gradnjo.
Po mnenju sodišča je imel minister pooblastilo za podrobnejšo opredelitev pogojev za pristop k strokovnemu izpitu, zato po mnenju sodišča opredelitev, da je treba šteti 3-letno obdobje delovnih izkušenj na področju izvajanja geodetskih storitev ali evidentiranja nepremičnin kot obdobje, ki ga je kandidat opravljal po tem, ko je izpolnil pogoje za pridobitev geodetske izkaznice t.j najmanj visokošolsko strokovno izobrazbo po študijskem programu I. stopnje geodetske smeri, zakonita.
ZGO-1 člen 3a, 3a/2. ZUP člen 80, 80/1, 80/2. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - skladnost projekta s prostorskim aktom - zapisnik - javna listina
Sodišče soglaša z ugotovitvijo prvostopenjskega organa, da bi v obravnavani zadevi soglasja morala biti pridobljena. Iz upravnemu spisu priložene Lokacijske informacije izhaja, da sta zadevni zemljišči v tistem delu zemljišč, na katerem je postavljena ograja, po namenski rabi stavbni zemljišči, da mora biti gradnja objektov skladna z OPN, ter da gre za zemljišči, ki ležita v varovalnem pasu objektov gospodarske javne infrastrukture (varovalnem pasu lokalne ceste in javne poti, varovalnem pasu vodovodnega omrežja in varovalnem pasu elektronske komunikacije). Izrecno iz lokacijske informacije izhaja, da je gradnja v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture dovoljena skladno s predpisi in s soglasjem upravljavca.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - gradbeno dovoljenje
Kot je sodišče že pojasnilo, ugotovitvi, da je gradnja garaže delno izvedena na tujem zemljišču tožeča stranka v postopku izdaje odločbe ni oporekala, zato je po presoji sodišča pravilna nadaljnja ugotovitev tožene stranke, da gre za gradnjo v nasprotju z določbo 19. člena Pravilnika, ker tožeča stranka za tako gradnjo ni izkazala pravice graditi.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - ugovor stranskega udeleženca
Gradnja novega objekta na mestu že obstoječega objekta brez soglasja lastnikov sosednjih zemljiških parcel dopustna le, kolikor je ta tudi po višinskem gabaritu enak prvotnemu objektu.
Sodišče na podlagi navedene (in nesporne ugotovitve) ugotavlja, da gradnja na zemljišču z drugo parc. št., kot je navedena v prej citirani odločbi o dovolitvi priglašenih del, ne dopušča uskladitve s pogoji izdanega upravnega dovoljenja, zato v takem primeru ne gre za neskladno gradnjo in je tako tak objekt treba obravnavati kot nelegalno zgrajen objekt.
gradbeno dovoljenje - dopolnilno gradbeno dovoljenje - daljnovod - prostorski akt - državni lokacijski načrt - sodelovanje javnosti - javna razgrnitev podatkov
Če pride po javni razgrnitvi in obravnavi predloga prostorskega akta do pomembnih sprememb prvotno predvidenih prostorskih rešitev, se mora predlog ponovno javno razgrniti in obravnavati. To pomeni, da vsak nov poseg v prostorju mora biti javno razgrnjen in obravnavan.
ZGO-1 člen 3.a. ZUP člen 80, 80/1, 80/2. Uredba o dopolnitvi Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 6.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - skladnost gradnje s prostorskim aktom - zapisnik - javna listina
Pravilna je ugotovitev inšpekcijskega organa, da obravnavanega objekta ni mogoče šteti kot enostavnega, ker zanj niso pridobljena vsa soglasja, kar v nadaljevanju pomeni tudi, da na drugačno odločitev v zadevi ne bi moglo vplivati niti v tožbi zatrjevano dejstvo, da je tožnik predložil Izjavo o lastnostih objekta, ki jo zahteva določba drugega odstavka 6. člena Uredbe.