inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - nelegalna gradnja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - vezanost organa na inšpekcijsko odločbo
Že z inšpekcijsko odločbo je bilo določeno, kdo je inšpekcijski zavezanec, in sicer, da je to tožnik (ta se je namreč v inšpekcijskem postopku opredelil kot investitor predmetne gradnje). Posledično je tožnik zavezanec za plačilo NDUP, ki ga je torej upravni organ utemeljeno odmeril (le) tožniku.
V presojo, da gre za nedovoljeno gradnjo in za kakšno vrsto nedovoljene gradnje gre se organ v postopku odmere NDUP ne more več spuščati, kar obenem pomeni, da tožnik v tem postopku ne more več uspešno uveljavljati ugovorov v smeri, da ne gre za nedovoljeno oziroma nelegalno gradnjo.
Po mnenju sodišča je imel minister pooblastilo za podrobnejšo opredelitev pogojev za pristop k strokovnemu izpitu, zato po mnenju sodišča opredelitev, da je treba šteti 3-letno obdobje delovnih izkušenj na področju izvajanja geodetskih storitev ali evidentiranja nepremičnin kot obdobje, ki ga je kandidat opravljal po tem, ko je izpolnil pogoje za pridobitev geodetske izkaznice t.j najmanj visokošolsko strokovno izobrazbo po študijskem programu I. stopnje geodetske smeri, zakonita.
Izračun na podlagi fotografij res ne more biti enako zanesljiv, kot na podlagi izmer na kraju samem ali listinske dokumentacije, vendar pa tožnik zgolj s pavšalnimi očitki o neusposobljenosti projektanta za izračun na podlagi fotografij ne ponudi razumnih razlogov, zakaj tak izračun mer obstoječega objekta v danih okoliščinah ne bi mogel biti zanesljiva podlaga za izračun prostornine.
ZGO-1 člen 3a, 3a/2. ZUP člen 80, 80/1, 80/2. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - skladnost projekta s prostorskim aktom - zapisnik - javna listina
Sodišče soglaša z ugotovitvijo prvostopenjskega organa, da bi v obravnavani zadevi soglasja morala biti pridobljena. Iz upravnemu spisu priložene Lokacijske informacije izhaja, da sta zadevni zemljišči v tistem delu zemljišč, na katerem je postavljena ograja, po namenski rabi stavbni zemljišči, da mora biti gradnja objektov skladna z OPN, ter da gre za zemljišči, ki ležita v varovalnem pasu objektov gospodarske javne infrastrukture (varovalnem pasu lokalne ceste in javne poti, varovalnem pasu vodovodnega omrežja in varovalnem pasu elektronske komunikacije). Izrecno iz lokacijske informacije izhaja, da je gradnja v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture dovoljena skladno s predpisi in s soglasjem upravljavca.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - ugovor stranskega udeleženca
Gradnja novega objekta na mestu že obstoječega objekta brez soglasja lastnikov sosednjih zemljiških parcel dopustna le, kolikor je ta tudi po višinskem gabaritu enak prvotnemu objektu.
Sodišče na podlagi navedene (in nesporne ugotovitve) ugotavlja, da gradnja na zemljišču z drugo parc. št., kot je navedena v prej citirani odločbi o dovolitvi priglašenih del, ne dopušča uskladitve s pogoji izdanega upravnega dovoljenja, zato v takem primeru ne gre za neskladno gradnjo in je tako tak objekt treba obravnavati kot nelegalno zgrajen objekt.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - gradbeno dovoljenje
Kot je sodišče že pojasnilo, ugotovitvi, da je gradnja garaže delno izvedena na tujem zemljišču tožeča stranka v postopku izdaje odločbe ni oporekala, zato je po presoji sodišča pravilna nadaljnja ugotovitev tožene stranke, da gre za gradnjo v nasprotju z določbo 19. člena Pravilnika, ker tožeča stranka za tako gradnjo ni izkazala pravice graditi.
gradbeno dovoljenje - dopolnilno gradbeno dovoljenje - daljnovod - prostorski akt - državni lokacijski načrt - sodelovanje javnosti - javna razgrnitev podatkov
Če pride po javni razgrnitvi in obravnavi predloga prostorskega akta do pomembnih sprememb prvotno predvidenih prostorskih rešitev, se mora predlog ponovno javno razgrniti in obravnavati. To pomeni, da vsak nov poseg v prostorju mora biti javno razgrnjen in obravnavan.
ZGO-1 člen 3.a. ZUP člen 80, 80/1, 80/2. Uredba o dopolnitvi Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 6.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - skladnost gradnje s prostorskim aktom - zapisnik - javna listina
Pravilna je ugotovitev inšpekcijskega organa, da obravnavanega objekta ni mogoče šteti kot enostavnega, ker zanj niso pridobljena vsa soglasja, kar v nadaljevanju pomeni tudi, da na drugačno odločitev v zadevi ne bi moglo vplivati niti v tožbi zatrjevano dejstvo, da je tožnik predložil Izjavo o lastnostih objekta, ki jo zahteva določba drugega odstavka 6. člena Uredbe.
V obravnavani zadevi je vprašanje, ali je na predmetnem zemljišču dovoljena gradnja objekta, ki ga OPN opredeljuje kot stavbo tipa NV, neposredno povezano tudi z dovoljeno velikostjo oziroma zmogljivostjo objekta (ki je po OPN vezana na tip objekta), in s tem z vplivi tega objekta na sosednje nepremičnine. Zato OPN po presoji sodišča z določitvijo minimalne površine zemljišča za določeno vrsto objekta varuje interese lastnikov sosednjih nepremičnin v enakem pogledu, kot npr. z določitvijo minimalnih odmikov ali največje višine oziroma etažnosti. Razlaga, po kateri bi bilo mogoče za vrzel šteti tudi zemljišče, na katerem je v času veljavnosti OPN že stal (ali stoji) legalno zgrajen objekt, bi bila zato po presoji sodišča v nasprotju z namenom normodajalca, kot je izražen v strateškem delu OPN oziroma bi celo omogočala obid veljavne ureditve.
ZGO-1 člen 95, 95/1, 95/2, 96, 96/1, 96/2. SPZ člen 99, 100, 105, 105/1. SZ-1 člen 5, 5/2, 5/3. ZUP člen 43.
uporabno dovoljenje - stranski udeleženec - pravni interes za udeležbo v postopku - pravna korist
V obravnavanem primeru teče postopek pridobitve uporabnega dovoljenja le za del objekta (ostali deli so že v uporabi), tožniki pa so zatrjevali, da bo z dodatno uporabo (tudi zaradi neskladne gradnje) nastopil dodatni negativni vpliv na celoten objekt, v smislu poslabšanja varnosti objekta.
Izkazali so tudi neposrednost pravne koristi za udeležbo v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja. Namreč s podeljenim uporabnim dovoljenjem za mezzanin bi se obremenitev celotnega objekta povečala. Ob zatrjevani že sedaj ogroženi stabilnosti bi bila dodatno ogrožena že sedaj (zatrjevana) vprašljiva stabilnost celotnega objekta.
Torej položaj stranskega udeleženca ima lastnik etaže in solastnik skupnih delov objekta, v okoliščinah, ko je del objekta predmet pridobitve uporabnega dovoljenja, uporaba le-tega, kot upravičenje iz uporabnega dovoljenja, pa bi lahko ogrožala upravičenja iz lastninske pravice, varno uživanje stanovanjskih in skupnih prostorov.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 3, 3/1, 3a, 3a/1, 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6, 6/3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - vplivno območje - kulturna dediščina
Organ je ugotovil, da obravnavani objekt stoji v varovalnem območju kulturne dediščine in vplivnem območju voda - podzemnih voda, ter da tožnik ni pridobil soglasij pristojnih služb. Tem ugotovitvam tožnik ne ugovarja oziroma jim ne oporeka. Tako že iz tega razloga objekta ni mogoče šteti za enostaven objekt. Zato ni relevantno, ali je sporni objekt po oblikovnih pogojih oziroma merilih mogoče šteti za (manj) zahteven objekt ali ne.
Sodišče ugotavlja, da dejstvo, da je tožnik prenehal z opravljanjem dejavnosti že leta 2008, ni sporno. Iz navedenega izhaja, da tožnik ni zadostil pogoju za odlog izvršbe iz prvega dela druge alineje prvega odstavka 156.a člena ZGO-1, ki odlog izrecno pogojuje z neprekinjenim opravljanjem dejavnosti v objektu vsaj od začetka inšpekcijskega postopka. Navedenega pa ne spremenijo niti tožnikove trditve, da se trudi proizvodnjo ponovno zagnati in da v predmetnih objektih neformalno še naprej opravlja dejavnost, ki mu pomeni edini vir pridobivanja dohodkov za preživljanje, saj nelegalno opravljanje dejavnosti ne more biti zakonsko varovana kategorija.
Pri objektih iz četrtega odstavka 1. člena ZGO-1 gre za objekte, ki se gradijo v izrednih razmerah, ko se pričakuje nujno ukrepanje in ni časa za izvajanje upravnih postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja.
izločitev uradne osebe - dvom v nepristranost uradne osebe - kršitev pravil postopka
Iz listin upravnega spisa izhaja, da o predlogu za izločitev, v katerem so navedene okoliščine, ki po mnenju tožeče stranke utemeljujejo obstoj zatrjevanega izločitvenega razloga, ni bilo odločeno, saj se v spisu ne nahaja sklep, ki ga kot obligatornega v primerih tovrstnih zahtev predpisuje zgoraj navedeni člen ZUP. Glede na navedeno sodišče ocenjuje, da je bila storjena bistvena kršitev določb postopka, in sicer določb 37. in 38. člena ZUP v zvezi s 35. členom ZUP, ki določajo postopek upravnih organov v primerih podanih zahtev za izločitev uradnih oseb. Takšna kršitev določb postopka pa bi mogla vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve, saj bi moral prvostopenjski upravni organ pred sprejemom odločitve preveriti, ali so podani pogoji za izločitev uradnih oseb in to ustrezno obrazložiti v izdanem sklepu.
ZGO-1 člen 2,2/1, 2/1-12, 3, 3/1, 3.a, 3.a/1, 3.a/2, 152, 157, 157/1. SPZ člen 8,49.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradbeno dovoljenje - odstranitev objekta - inšpekcijski zavezanec - stranka v postopku
Sodna praksa v primeru, ko je investitor nedovoljene gradnje eden od solastnikov, pri razlagi pojma inšpekcijskega zavezanca izhaja iz smiselne uporabe prvega odstavka 157. člena ZGO-1. Zato se šteje, da je v primeru nelegalne gradnje inšpekcijski zavezanec primarno investitor, to je oseba, ki naroči gradnjo ali jo sama izvaja, če tega ni mogoče ugotoviti pa lastnik zemljišča.
Drugače je v primeru, ko je prišlo do prodaje nedovoljene gradnje. S prenosom lastninske pravice na nepremičnini namreč na novega lastnika preidejo tudi upravičenja in obveznosti, ki izhajajo iz investitorjevega položaja glede objekta. Novi lastnik nelegalno zgrajenega objekta vstopi v investitorjev položaj in tako nanj preidejo tudi vsa bremena glede gradnje.
S 1. 6. 2018 je bil uveljavljen Gradbeni zakon (v nadaljevanju GZ), ki je v prvem odstavku 125. člena s tem dnem določil prenehanje veljavnosti ZGO-1, v drugem odstavku 5. člena pa, da se odstranitev objekta lahko začne na podlagi prijave začetka gradnje. Ker tudi nobena določba GZ glede odstranitve objekta ne predpisuje izdaje dovoljenja, prizadeta stranka zdaj lahko zakonito odstrani predmetne objekte ne glede na obstoj oziroma zakonitost izpodbijane odločbe. To pomeni, da izpodbijana odločba že zgolj ob upoštevanju veljavne zakonske ureditve, torej očitno, ne posega (več) v tožnikov pravni položaj.
Ker je bistvo stranske udeležbe v upravnem postopku (43. člen ZUP) varovanje (konkretnega) pravnega interesa stranskega udeleženca, ni mogoče šteti, da bi stranski udeleženec v postopku ne postavil zahtevka. Toženka je zato po presoji sodišča ravnala pravilno in zakonito, ko je svojo odločitev o stroških postopka oprla na ugotovitev, da tožnik s svojim zahtevkom v upravnem postopku ni uspel.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - odlog izvršbe - pravica do doma
Ustavno sodišče RS je vastvo pred nedopustnimi posegi v pravico do spoštovanja doma, do katerih bi lahko prišlo v gradbenih inšpekcijskih zadevah, v obdobju do odprave ugotavljene protiustavnosti člena 152. in 156. a ZGO-1, umestilo v fazo izvršitve inšpekcijske odločbe oziroma je kot sredstvo zaščite določilo odlog izvršbe, ki se lahko ponovi tudi večkrat zapored.
ZGO-1 člen 54, 65, 65/2, 66, 66/1, 66/1-1. URS člen 14, 22.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - soglasje soseda - zemljišče kot funkcionalno zemljišče - odmik objekta od parcelne meje
Za izdajo gradbenega dovoljenja morajo biti kumulativno izpolnjeni vsi (z zakonom in prostorskim aktom) predpisani pogoji. Torej morajo biti izpolnjeni tako v 23. členu PUP določeni pogoji glede velikosti funkcionalnega zemljišča, kot tudi v prvem odstavku 24. člena PUP predpisani pogoji o odmiku od parcelne meje in s tem povezanem soglasju sosedov.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-5. ZPNačrt člen 79, 79/9.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - plačane dajatve in prispevki - komunalni prispevek - potrdilo o plačilu komunalnega prispevka
Določbo devetega odstavka 79. člena ZPNačrt je razumeti tako, da mora upravni organ, ko odloča o izdaji gradbenega dovoljenja, le v primeru, ko plačilo komunalnega prispevka ni izkazano, to dejstvo ugotoviti neposredno pri občini in ne zahtevati od investitorja, da dostavi potrdilo. Ker pa je v obravnavanem primeru plačilo komunalnega prispevka s potrdilom o izvršenih transakcijah izkazal investitor, je toženka ravnala pravilno, ko o izvršenem plačilu ni zahtevala potrdila od občine.