ZGO-1 člen 3a, 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - nadstrešek
Glede na to, da gre v predmetni zadevi za nadstrešek tlorisne površine več kot 20 m2, predmetne gradnje, kot je bilo že obrazloženo, ob upoštevanju 4. člena Uredbe ni mogoče uvrščati med enostavne objekte za katere gradbenega dovoljenja pod določenimi pogoji ne bi bilo potrebno pridobiti.
Tožeča stranka kot investitorka, je na severni strani strehe objekta na zemljišču s parc. št. 2183/1 k.o. ... v podstrešni etaži posegla v nosilno strešno konstrukcijo, tako da je v stanovanjih št. 8 in 25 izdelala dve pravokotni frčadi tlorisnih dimenzij 5,1 m x 4,5 m. Pri gradnji posamezne frčade so bili odrezani po trije škarniki, medtem ko je na sredini ostal še en star škarnik. V frčadah je bilo vgrajenih po šest novih škarnikov na novi podporni konstrukciji (lege in stebri), v vsaki frčadi pa vgrajeni po dve okni. Z navedenim posegom je bilo poseženo v nosilno konstrukcijo obstoječega objekta, spremenjen zunanji izgled stavbe in izvedena sprememba izrabe podstrešja v stanovanjske namene, za kar pa je treba pridobiti ustrezno gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo objekta (7.2 točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1).
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - stranski udeleženec - pravni interes - pričakovane pravice
Ob upoštevanju dejstva, da je imela tožeča stranka na spornih nepremičninah, ki so bile predmet inšpekcijskega postopka, katerega obnova se predlaga, služnostno pravico v nastajanju, v zemljiški knjigi pa je bila vknjižena v času odločanja o predlogu za obnovo postopka, se je zato v predlogu za obnovo postopka utemeljeno sklicevala na svojo stvarno pravico v pričakovanju.
disciplinski ukrepi - odgovorni vodja projekta - odgovornost za kršitev - malomarnost - obrazložitev krivde
Disciplinska komisija se glede obeh očitanih ravnanj sklicuje le na pravno opredelitev malomarnosti, ne navaja pa dejanskih okoliščin, na podlagi katerih je sklepala, da je tožnik pri očitanih ravnanjih ravnal iz malomarnosti, prav tako pa to ne izhaja iz odločbe drugostopenjskega organa.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - uporabno dovoljenje po samem zakonu
S potrdilom, izdanim na podlagi 197. člena ZGO-1, se glede na ustaljeno upravnosodno prakso, potrdi legalnost objekta po stanju na dan vložitve zahteve za izdajo potrdila oziroma ogleda, ki je bil opravljen v tem postopku. Pri tem se potrdilo lahko nanaša na celoten objekt, po stanju v času njegove izdaje, torej predmet potrdila ne morejo biti le deli objekta, ki ne morejo predstavljati samostojnega objekta.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - gradnja nezahtevnega objekta
Vlagatelj zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja izpolnjevanja materialnega pogoja, določenega v drugi alinei 74.a člena ZGO-1 ("oblikovanje objekta in terena") ni izkazal, organ pa je posledično nepravilno uporabil drugo alineo prvega odstavka 74.c člena ZGO-1, ki določa, da je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt tudi presoja skladnosti nameravane gradnje s prostorskim aktom.
V primeru že zgrajenega nevarnega objekta je inšpekcijski zavezanec njegov lastnik. Investitor gradnje bi bil zavezanec le, če bi bila kot nevarna opredeljena gradnja, ki se še izvaja. Lastnik nepremičnine je namreč tisti, ki je v razmerju do tretjih dolžan zagotoviti, da jim njegova nepremičnina ne bo povzročala škode oziroma da jih ne bo ogrožala. Če je slabo stanje objekta posledica ravnanja druge osebe in ne lastnika, ima ta ob izpolnjenih zakonskih pogojih možnost uveljavljati civilnopravne zahtevke; ne more pa se ogniti obveznostim, ki ga po ZGO-1 zadenejo kot lastnika nevarne gradnje.
Po 154. členu ZGO-1 se gradnja ustavi oziroma prepove uporaba objekta, če je to glede na naravo gradnje oziroma objekta mogoče oziroma potrebno. Obenem pa iz 154. člena ZGO-1 izhaja, da so ukrepi, ki jih je mogoče izreči - izvedba nujnih vzdrževalnih del, obnova objekta ali njegova odstranitev, in sicer na celotnem objektu ali na delu objekta - določeni alternativno. Zato je treba izreči najmilejši ukrep, s katerim je mogoče doseči zasledovani cilj, torej odvrniti nevarnost, ki jo predstavlja objekt. S tega vidika je v obrazložitvi izpodbijane odločitve zgolj navedeno, da razpadajočega, izbočenega, nagnjenega podpornega kamnitega zidu z neurejenim zalednim odvodnjavanjem ni možno obnoviti, ne da bi se ga pri tem odstranilo, in da se je zato gradbeni inšpektor odločil za njegovo odstranitev v celoti. Tako skopa in splošna utemeljitev ne zadošča za preizkus, ali je bil izrečen najmilejši po zakonu predvideni ukrep in ali je to primeren ukrep za dosego zasledovanega cilja.
ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev gradnje - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožeča stranka s pavšalnimi navedbami, brez navajanja konkretnih podatkov in okoliščin ter dokazov glede nastanka težko popravljive škode, te ni izkazala. Ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe namreč ni niti navedla niti predložila nobenega dokaza, ki bi vsaj verjetno izkazoval nastanek zanjo težko popravljive škode. Zgolj z zatrjevanjem, da bo z izvršitvijo nezakonite odločbe tožeči stranki nastala težko popravljiva škoda, te ni izkazala. Ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe ni navedla, niti predložila nobenega dokaza, ki bi to vsaj verjetno izkazoval, zgolj sklicevanje na domnevno nezakonitost v tožbi izpodbijanih aktov za opredelitev težko popravljive škode ne zadostuje. Sodišče pri odločanju o predlogu za začasno odredbo namreč ne presoja zakonitosti izpodbijanih aktov, ampak se omeji le na izpolnjevanje pogojev za izdajo začasne odredbe.
gradbeno dovoljenje - skladnost projekta s prostorskim aktom - novogradnja - nadzidava objekta - načelo zakonitosti
Upravni organ je v gradbenih zadevah namreč dolžan odločati na podlagi zakona in podzakonskih aktov, v konkretnem primeru torej tudi na podlagi OPN MOL ID, kar mu zapoveduje že 66. člen ZGO-1.
Iz določb OPN MOL ID je razvidno, da prostorski akt podrobneje opredeljuje pojem nadzidave v primerjavi z opredelitvijo pojma po ZGO-1, kjer je nadzidava opredeljena zgolj v okviru pojma novogradnje, ne pa tudi kot poseben pojem. Sodišče sodi, da citirani prostorski akt (v presojanem delu) ni v nasprotju z ZGO-1 (načelo zakonitosti delovanja občine - tretji odstavek 153. člena Ustave), kar pa tudi pomeni, da je za zakonito odločitev v skladu s 6. členom ZUP treba uporabiti (tudi) določbe OPN MOL ID in torej opraviti presojo posega tudi z vidika opredelitve pojmov posegov v prostor iz OPN MOL ID.
Toženka je odločila, da se lokacijsko dovoljenje obnovi v obsegu, da se v obnovljenem postopku zaslišita predlagatelja obnove. V izreku citirane odločbe je res uporabljen izraz zaslišanje, vendar že iz njene obrazložitve izhaja, da je obnova dovoljena zato, da se predlagateljema dopusti možnost udeležbe v postopku. Taka odločitev pomeni, da je obnova postopka dovoljena zaradi varovanja pravic in pravnih koristi predlagateljev obnove. Po presoji sodišča tako obnova ni omejena zgolj na izvedbo dokaza z zaslišanjem predlagateljev obnove.
Glede na določbe Odloka PUP v tem postopku res ni relevantno, ali so vplivi na sosednje zemljišče prekomerni tj. ali presegajo siceršnjo, krajevno običajno ali s predpisom dovoljeno mejo tovrstnih emisij. Pravno relevantno pa je, da vplivi oziroma emisije novogradnje na bližnjo nepremičnino obstajajo; saj so, kot navaja drugostopenjski organ, take emisije implicitno prepovedane s tem, da Odlok o PUP novogradenj ni dovoljeval. Namen določbe tako dejansko ni zgolj v varovanju javnega, ampak tudi zasebnega interesa lastnikov tistih zemljišč, ki so v neposredni bližini nameravane gradnje, če je ta gradnja taka, da vpliva na bivalni standard na sosednji nepremičnini.
ZUP člen 66, 66/2, 67, 67/2, 140, 140/2, 140/3. ZGO-1 člen 197, 197/1, 197/4.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po samem zakonu - zahteva za izdajo potrdila - pogoji za izdajo potrdila - nepopolna vloga - lastništvo nepremičnine
Prvostopenjski organ je ugotovil, da tožnik v času izdaje prvostopenjske odločbe v zemljiški knjigi ni bil vpisan kot lastnik nepremičnine, na kateri je zgrajen objekt (ki je s tem sestavina nepremičnine), ampak je bila to Mestna občina Ljubljana. Odločitev, da materialnopravni pogoji, ob katerih bi bil zahtevek utemeljen, niso izkazani, in da je zato vlogo potrebno zavrniti (in ne zavreči), je tako pravilna. Toženka je nadalje presodila, da iz predloženih dokazil izhaja, da velikost in oblika objekta nista enaka objektu, zgrajenemu pred letom 1967, kar je po določilu 197. člena ZGO-1 prav tako razlog za zavrnitev zahteve za izdajo potrdila, da ima stanovanjski objekt uporabno dovoljenje po zakonu.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je gradbena inšpektorica tožnika pozvala, naj se kot lastnik zemljišča parc. št. 961/45 ... opredeli do ugotovitev, in sicer da je na zahodnem delu navedenega zemljišča odstranjen oporni zid in na jugozahodnem delu navedenega zemljišča zemljišča zarisan objekt. Kljub temu, da se je tožnik do navedenih ugotovitev opredelil in organu predložil vrsto listin, s katerimi je dokazoval, da gre za gradnjo, začeto leta 2008, za katero je pridobil potrebna soglasja, in da je gradnja garaže leta 2008 predstavljala enostaven objekt (lokacijsko dovoljenje), se toženka do navedenih opredelitev in dokazov v izpodbijani odločbi ni v ničemer opredelila, zaradi česar izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka.
ZUN člen 75, 75/4. ZGO-1 člen 152, 200. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3.
inšpekcijski ukrep - pomožni objekt - gradbeno dovoljenje - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - ničnost odločbe - nepravilna uporaba materialnega zakona
Odločba urbanističnega inšpektorja z dne 5. 8. 1997 ni nična, saj niso podani zatrjevani ničnosti razlogi neizvršljivosti sporne odločbe. Prvostopni upravni organ bi moral ukrepati na podlagi določbe četrtega odstavka 75. člena ZUN, saj prehodna določba prvega odstavka 200. člena ZGO-1 določa, da se inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po predpisih, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo, to pa je v obravnavanem primeru prav ZUN. Sedaj pristojni inšpekcijski organ bi torej moral inšpekcijski postopek nadaljevati in v nadaljnjem postopku odločiti ali je treba del objekta na stroške investitorja odstraniti ter vzpostaviti stanje, določeno v odločbi o dovolitvi priglašenih del, oziroma objekt odstraniti v celoti, kolikor to ni možno.
V obravnavani zadevi je toženka o vprašanju izkazanosti pravice graditi odločila izključno na podlagi druge alineje prvega odstavka 54. člen ZUPUDPP, za katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da je neustavna. V skladu s povedanim se te določbe ne sme uporabiti, saj gre za razmerje, ki je sicer nastalo pred ugotovitvijo neustavnosti, vendar do tedaj o njem še ni bilo pravnomočno odločeno.
gradbeno dovoljenje - stranska udeležba - zahteva za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - predmet upravnega spora - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Iz ZUS-1 jasno izhaja, da je izdaja začasne odredbe časovno in vsebinsko vezana na upravni spor, o katerem odloča sodišče in o katerem še ni pravnomočno odločeno.
Sam institut začasne odredbe lahko doseže svoj namen le, če je izdan v hitrem postopku, zato mora tožnica svoj zahtevek v zvezi z zahtevo za izdajo začasne odredbe določno in konkretno opredeliti že takrat, ko jo vloži. Poleg tega pa "izdana gradbena dovoljenja" niso predmet izpodbijanja tega upravnega spora, temveč je to sklep o zarnitvi zahteve tožnice za priznanje udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
Tožnica predlaga tudi zadržanje izvršitve Odloka, kar ni mogoče, ker Odlok ni predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu.
gradbeno dovoljenje - zahteva za izrek ničnosti odločbe - odstranitev polovice dvojčka
Iz ZGO-1 izhaja, da zakon loči oba zahtevka ter da gre zahtevek za gradnjo in zahtevek za odstranitev, oba za izdajo gradbenega dovoljenja. Oba zahtevka sta v dispoziciji investitorja in od njega je odvisno, kako jih bo uveljavljal, skupaj ali posamično.
ZGO-1 člen 50a, 66. ZVO-1 člen 51. ZON člen 105, 105a.
naravovarstveno soglasje - presoja sprejemljivosti posega v naravo - molk organa - fikcija danega soglasja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - Triglavski narodni park
ZON predpisuje drugačne roke za izdajo naravovarstvenega soglasja, kot to določa ZGO-1, ki za vse vrste gradenj v varovanih območjih določa 30 dnevni rok. Prav tako v ZON ni zakonske fikcije, da je soglasje dano, če ARSO ne odloči v predpisanem roku.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - površina objekta - neto tlorisna površina objekta
Glede na jezikovno razlago določbe je namen 21. točke prvega odstavka 3. člena OPN, ki ureja izračun zazidljivosti parcele, na kateri se bo gradilo in ki izrecno izpostavlja, da se v tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom ne upoštevajo pri izračunu zazidanosti balkoni in napušči, da se izloči prostore, ki segajo iz fasade objekta in ne obremenjujejo z zazidanostjo površine pod sabo, ker niso povezani s tlemi.
Predmet izključitve so torej le tisti balkoni (oz. prostori, ne glede na imenovanje), ki so glede na stavbo izpostavljeni v prostor, njihova površina pa ne obremenjuje zemljišča, ki ga pokriva dokončana stavba (standard SIST ISO 9863).
izdaja gradbenega dovoljenja - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - načelo varstva pravic strank - pomoč prava neuki stranki
Tretji in četrti odstavek 7. člena ZUP je mogoče razlagati kvečjemu tako, da organ mora zagotoviti pravni pouk in pri tem izkazati dolžno skrbnost, ne pa tudi tako, da s tem organ prevzame objektivno odgovornost za to, da bo stranka svojo pravico tudi dejansko uspešno uveljavila.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa zaradi nelegalne gradnje je le ugotovitev, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez njega.