inšpekcijski postopek - izvršitev inšpekcijskega ukrepa - odklop iz električnega omrežja
Kot je tako v prvostopenjski, kot tudi v drugostopenjski odločbi pravilno navedla toženka, izpodbijana odločba ne pomeni samostojnega inšpekcijskega ukrepa, temveč njena izdaja pomeni izvrševanje inšpekcijskega ukrepa, izrečenega s pravnomočno odločbo inšpektorata RS za okolje in prostor z dne 18. 8. 2014. Zakon ne daje podlage za ponovno ugotavljanje oziroma preverjanje pogojev za izdajo te inšpekcijske odločbe, ki je postala pravnomočna na podlagi sodbe naslovnega sodišča opr. št. I U 287/2015. Tožbene navedbe, ki se nanašajo na pravilnost oziroma zakonitost te inšpekcijske odločbe, namreč kakšen je status predmetnega objekta in zakaj ter kdo je inšpekcijski zavezanec, zato v nobenem pogledu ne morejo vplivati na odločitev v zadevi. Enako velja tudi za morebitne posledice izvršitve inšpekcijskega ukrepa, saj je tožnica ustreznost izrečenega ukrepa (in s tem posledice njegove izvršitve) lahko uveljavljala le v postopku za preverjanje pravilnosti in zakonitosti odločbe, s katero je bil ta ukrep izrečen, kar je tudi storila, ne more pa tega ponovno storiti v tem upravnem sporu, ki se na prvotno inšpekcijsko odločbo sploh ne nanaša.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - skladnost prostorskih aktov
OPN je splošnejši predpis, ki nujno velja za območje celotne občine; če je za del območja občine sprejet OPPN, pa ta podrobneje določa pogoje za umestitev objektov v prostor na določenem ožjem delu občine oziroma za izdelavo projektne dokumentacije. Če OPPN določenega vprašanja oziroma razmerja ne ureja, ureja pa ga OPN, se zanj uporabljajo določbe OPN, saj je le takšna razlaga skladna z zakonsko opredelitvijo prostorskih aktov. Sodišče je namreč že v sodbi I U 206/2015 pojasnilo, da mora biti po četrtem odstavku 15. člena ZPNačrt OPPN skladen z OPN. Zakonska zahteva po skladnosti torej pomeni zahtevo po vsebinskem ujemanju obeh aktov tako, da OPPN ne more določati ničesar drugače oziroma v nasprotju z OPN, ampak mora izhajati iz OPN, pri čemer je njegov namen in naloga, da podrobneje definira pogoje pozidave na območju OPPN. To izhaja tudi iz primerjave določb ZPNačrt o vsebini obeh vrst prostorskih aktov.
Ustavno sodišče RS je z odločbo št. U-I-64/14-20 z dne 12. 10. 2017 odločilo, da sta člena 152 in 156.a ZGO-1 v neskladju z Ustavo ter naložilo Državnemu zboru, da mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta po objavi odločbe v Uradnem listu RS. Poleg tega pa je določilo tudi način izvršitve navedene odločbe, in sicer prav zato, da do odprave ugotovljene protiustavnosti ne bi prišlo do nadaljnjih nedopustnih posegov v pravico do spoštovanja doma. Določilo je, da imajo do odprave ugotovljene protiustavnosti posamezniki zoper dokončen sklep o zavrnitvi odloga izvršbe iz 156.a člena ZGO-1 zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, da vložitev predloga za odlog izvršbe iz 156.a člena ZGO-1, vložitev pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe iz 156.a člena ZGO-1 in vložitev tožbe na Upravno sodišče zadržijo izvršitev inšpekcijskega ukrepa odstranitve gradnje, in da se sme izvršba odložiti večkrat. To pomeni, da je Ustavno sodišče varstvo pred nedopustnimi posegi v pravico do spoštovanja doma, do katerih bi lahko prišlo v gradbenih inšpekcijskih zadevah, v obdobju do odprave ugotovljene protiustavnosti umestilo v fazo izvršitve inšpekcijske odločbe, oziroma da je kot sredstvo te zaščite določilo odlog izvršbe. Kljub ugotovljeni protiustavnosti 152. člena ZGO-1 torej v tem prehodnem obdobju ni ovire za izdajo inšpekcijskih odločb na podlagi navedene zakonske določbe, inšpekcijski zavezanec pa lahko zaščito pred nedopustnimi posegi v svojo pravico do spoštovanja doma doseže z zahtevo za odlog izvršbe po 156.a členu ZGO-1, po potrebi tudi večkrat zapored. V zvezi s to zahtevo mu je na voljo tudi sodno varstvo, v okviru katerega bo sodišče lahko presojalo sorazmernost posega. 152. člen ZGO-1 v vmesnem obdobju, do odprave ugotovljene protiustavnosti, ostaja zakonska podlaga za izdajo inšpekcijskih odločb v primerih nelegalnih gradenj.
ZUP člen 80, 80/1, 80/2. - člen 8. ZGO-1 člen 3a, 3a/2. ZPNačrt člen 14, 14/2.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - skladnost projekta s prostorskim aktom - exceptio illegalis - zapisnik - javna listina
Tožnik niti ne navaja, da zapisnik ni bil sestavljen v skladu z določbami ZUP ali da je h kakšnemu njegovemu delu dal pripombo, temveč zgolj to, da iz njega "nikjer ne izhaja navedba, da se podpisnik tudi strinja z njegovo vsebino". Take vsebine pa določbe ZUP, ki se nanašajo na sestavljanje zapisnika in njegovo vsebino, ne predpisujejo oziroma ne določajo kot pogoj za veljavnost zapisnika. Zato odsotnost take navedbe sama po sebi še ne pomeni, da bi zapisnik ne bil sestavljen v skladu z določbami ZUP oziroma da v postopku ne bi imel pomena.
Sodišče se strinja s stališčem toženke, da pravna ureditev ne daje podlage za graditev enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja, če gradnja takih objektov ni izrecno dovoljena s prostorskim aktom. Objekt, ki s prostorskim aktom ni določen kot možen poseg v prostor, je torej postavljen v nasprotju z njim in posledično tudi v nasprotju z drugim odstavkom 3.a člena ZGO-1.
uporabno dovoljenje - pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja - med gradnjo nastale spremembe - neskladna gradnja
Ugotovitvam organa, da gre v tem primeru za med gradnjo nastale spremembe, ki vplivajo na bistveno zahtevo mehanske odpornosti in stabilnosti, tožnik v tožbi vsebinsko ne oporeka, temveč uveljavlja le, da je mogoče tem bistvenim zahtevam zadostiti z izvedbo dejanj, ki ne posegajo v konstrukcijo objekta.
Za zavrnitev izdaje uporabnega dovoljenja zadostuje, da gre za spremembo posebej kvalificiranega pogoja oziroma elementa, to je tistega, ki bi lahko vplival na izpolnjevanje bistvenih zahtev za objekt.
V obravnavani zadevi tožnica ugovarja, da tožnik ni izkazal, da je lastnik spornih nepremičnin, ker o tem teče sodni postopek, kar je razvidno tudi iz zaznambe spora v zemljiški knjigi. Navedeni ugovor sodišče zavrača kot neutemeljen in tudi protispisen. V času izdaje spornih gradbenih dovoljenj je bil namreč sodni postopek, v katerem je tožnica uveljavljala lastninsko pravico na obravnavanih nepremičninah, že pravnomočno zaključen. Iz sodbe Vrhovnega sodišča, s katero je bila zavrnjena tožničina revizija, izhaja, da sta nižji sodišči pravilno zavrnili zahtevek tožeče stranke na ugotovitev obstoja lastninske pravice na sporni nepremičnini.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila - nelegalna gradnja
Degradacijo in uzurpacijo prostora, zaradi katere je treba plačati NDUP, pomeni že sama nedovoljena gradnja in ne morebiti okoliščine, ki jih v tožbi glede stanja na zadevni parceli izpostavlja tožnik, ko se npr. sklicuje, da je bilo tam prej odlagališče odpadkov, na onesnaženje iz vaških hlevov oziroma greznic ipd. V obravnavanem primeru je ključnega pomena, da je bilo tožniku NDUP odmerjeno na podlagi (pravnomočne) odločbe gradbenega inšpektorja.
Sodišče nima zadržkov tako glede dopustnosti rekonstrukcije kot tudi glede oblikovanja in lege objekta ter komunalne opreme. V postopku izdaje izpodbijane odločbe se je tožeča stranka udeleževala postopka zaradi varovanja svojega pravnega interesa kot lastnica objekta, ki meji na objekt, ki je predmet izpodbijanega gradbenega dovoljenja, zaradi morebitnega vpliva rekonstrukcije na nepremičnino v solasti tožeče stranke.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - enostavni objekti - skladiščenju namenjen šotor
Tožbene navedbe, da je obravnavani objekt šotor za skladiščenje v smislu 1. točke prvega odstavka 11. člena Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči/2003, niso utemeljene. Na enake pritožbene ugovore je tožena stranka v drugostopenjski odločbi tudi po presoji sodišča pravilno odgovorila s tem, ko je navedla, da je sporni objekt iz kovinske konstrukcije, tlorisne površine 708 m2, s čimer so presežene tako dimenzije, kot tudi dovoljen material oziroma elementi objekta po Pravilniku/2003. Navedenim ugotovitvam in presoji tožene stranka tožeča stranka konkretizirano niti ne ugovarja. Zato je nerelevanten tožbeni očitek, da tožeča stranka ni bila pozvana k predložitvi certifikata v smislu 1. točke prvega odstavka 11. člena Pravilnika/2003.
uporabno dovoljenje - izdaja uporabnega dovoljenja - obnova postopka - stranski udeleženec - pravni interes - društvo kot stranka postopka
Zgolj skupina oseb, ki ni pravna oseba, ne more imeti lastnosti stranke, če bi upravni postopek vplival le na posameznike, ki jo sestavljajo, ne pa na skupino kot enoten subjekt postopka.
Glede na to, da je z drugim odstavkom 96. člena ZGO-1 le investitorju priznana pravna korist za sodelovanje v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja, bi morali tožniki za priznanje statusa stranske udeleženke v smislu prvega odstavka 43. člena ZUP zatrjevati in izkazati pravno korist, ki temelji na drugem predpisu (ne na ZGO-1), in zaradi varstva katere se želijo udeležiti tega postopka.
javno dobro - ukinitev javnega dobra - status grajenega javnega dobra
Odločba o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra se lahko izda na županovo zahtevo, ki jo mora potrditi pristojni občinski organ s sklepom, ne pa na zahtevo osebe, ki zatrjuje, da ima na nepremičnini s statusom grajenega javnega dobra neko pravico (kot v obravnavani zadevi tožnika, ki v bistvu trdita, da imata na delu predmetnega zemljišča lastninsko pravico).
Neutemeljeno je sklicevanje tožnikov na okoliščine, ki naj bi po njunem utemeljevale ukinitev statusa grajenega javnega dobra, saj postopek za odvzem tega statusa ni sredstvo za ugotavljanje nezakonitosti oziroma nepravilnosti odločbe o dodelitvi statusa grajenega javnega dobra in s tem tudi ne za odpravo posledic take domnevno nezakonite odločbe.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - dostop do javne ceste - pravica dostopa do nepremičnine - spor o lastništvu - javna pot - minimalna komunalna oskrba
Za razliko od primerov v upravnosodni praksi, ko so stranke, ki so zatrjevale drugačno lastninsko stanje, kot izhaja iz zemljiške knjige, zgolj zatrjevale lastninsko pravico in upravnemu organu niso predložile nobenega dokaza, s katerim bi domnevo lastništva izpodbile, so v obravnavnem primeru tožniki v postopku dokazali, da je v zvezi z lastništvom nepremičnine parc. št. 162/38 v teku sodni postopek, ki se je pričel že pred sklenitvijo služnostne pogodbe s prizadeto stranko, in v zvezi s tem priložile več dokazov. Spor v zvezi z lastništvom pa so zaznamovali tudi v zemljiški knjigi z učinkom od 9. 4. 2013. Toženka je s tem, ko se je postavila na stališče, da je navedena nepremičnina v lasti Mestne občine Kranj, sama rešila predhodno vprašanje, ne da bi se opredelila do navedenih dokazov in navedb, kljub temu, da bi lahko bili odločilni, tudi če bi se izkazalo, da javna pot v oziroma sklenjena služnostna pogodba z občino tožnikom omogoča dostop do javne ceste, s čemer bi izkazali pogoj zagotovljene minimalne komunalne oskrbe objekta.
gradbeno dovoljenje - sprememba gradbenega dovoljenja - pogoji za spremembo gradbenega dovoljenja - lokacijski postopek
Ker gre za takšne spremembe na objektu, ki odstopajo od veljavnega gradbenega dovoljenja in ki vplivajo na lokacijske pogoje, sprememba gradbenega dovoljenja, tako kot jo je predlagala tožeča stranka, ni mogoča.
Morebitne pomanjkljivosti vsebine predloženega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ne pomenijo, da je vloga nepopolna, če niso takšne, da sploh ni mogoče šteti, da je bil zahtevi priložen projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Investitor je vlogi priložil ustrezen dokaz, in sicer izračun pristojnega organa, iz katerega izhaja, da raven hrupa obratovanja poslovnega objekta tako v primeru odprtih vrat in oken, kot v primeru zaprtih vrat in oken, ne bo presegla zakonsko določene meje. Glede na to, da gre za strokovno mnenje pristojne inštitucije, ki temelji na predpisanih zakonskih aktih in normativih (v katerih so predpisane tudi dopustne negotovosti), in za katerega navedena organizacija odgovarja, se sodišče v podrobnejšo presojo njegove pravilnosti ne bo spuščalo in tudi ne v ugovore v zvezi z njo.
Podpis odločbe ni konstitutivni element odločbe, temveč predvsem dokaz, da je odločbo izdala oseba, ki je za njeno izdajo pooblaščena, in opustitev podpisa odločbe s strani osebe, ki je pooblaščena za odločanje, v ZUP ni izrecno sankcionirana in ne gre za kršitev, navedeno med bistvenimi kršitvami določb pravil postopka, zato gre po presoji sodišča za kršitev pravil postopka, ki je zgolj relativna, tožnika pa ne navajata, kako ta kršitev vpliva na odločitev.
ZPNačrt člen 79, 79/6, 79/7, 80. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-4.1, 73. ZUP člen 125, 125/1, 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7.
komunalni prispevek - vračilo plačanega komunalnega prispevka - sprememba gradbenega dovoljenja - investitor - obrazložitev odločbe - odločitev po uradni dolžnosti - zahteva stranke
Izdaja ene (enotne) odločbe na zahtevo stranke in hkrati po uradni dolžnosti ni v skladu z ZUP, ki v prvem odstavku 125. člena določa, da se upravni postopek pred pristojnim organom začne po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke.
Iz gradbenega dovoljenja, v zvezi s katerim je bila tožnici izdana izpodbijana odločba, ni razvidno, da bi bila tožnica investitorica. Če pa tožnica ni investitorica oziroma ni bila investitorica ob izdaji izpodbijane odločbe, ni jasno, glede na ugotovljene pomanjkljivosti odločbe, zakaj ji je organ prve stopnje komunalni prispevek odmeril na tej podlagi, tj. kot investitorici. To vprašanje bi moralo biti najprej razčiščeno.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - uporabno dovoljenje - izdaja potrdila - upravna odločba
Uporabnega dovoljenja po 197. členu ZGO-1 ne pridobijo stavbe, na katerih so bila po navedenem datumu opravljena dela, za katera bi bilo treba pridobiti gradbeno dovoljenje, saj zaradi teh del ni več mogoče šteti, da so bile take, kot so zdaj, zgrajene pred 31. 12. 1967. V nasprotnem primeru bi ta zakonska določba pomenila avtomatično legalizacijo vseh naknadnih del (npr. dozidav in rekonstrukcij) na vseh objektih, zgrajenih pred navedenim datumom.
Predmet odločanja o izdaji potrdila je objekt, kakršen je obstajal v trenutku vložitve zahteve za izdajo potrdila, in nikakor ne zgolj njegovi deli ali posamezni konstrukcijski elementi.
ZGO-1 člen 21, 21/1. ZUP člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/3, 229, 229/2.
javno dobro - ukinitev statusa grajenega javnega dobra - stranski udeleženec
Tožnika v postopku za razglasitev zemljišča za grajeno javno dobro nista mogla imeti položaja stranke, ki je oseba, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. Postopek se namreč začne po uradni dolžnosti in ne poteka "zoper" nikogar, saj se zaključi z ugotovitveno odločbo, v obravnavani zadevi pa je toženka tudi izključna zemljiškoknjižna lastnica parcele, na katero se je postopek nanašal.
Po drugi strani pa je res, da bi izid postopka zaradi pravnih posledic razglasitve nepremičnine za grajeno javno dobro lahko vplival na pravni položaj tožnikov v postopku za določitev meje predmetne nepremičnine. Tožnikoma bi zato utegnil iti položaj stranskega udeleženca, torej osebe, ki ima pravico udeleževati se (tujega) upravnega postopka zaradi varstva svojih pravnih koristi.
ukrep gradbenega inšpektorja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila
Odmera nadomestila po prejemu inšpekcijske odločbe se ne nanaša na gradnjo, katere nelegalnost oziroma investitorja bi bilo treba šele ugotavljati, temveč je ena od zakonsko določenih posledic te odločbe in se nanaša na konkretno gradnjo, za katero je bila inšpekcijska odločba izdana. Vse tožbene navedbe v zvezi z značilnostmi nelegalne gradnje in investitorjem so zato neutemeljene oziroma jih v zvezi z odmero nadomestila ni mogoče upoštevati.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po samem zakonu - gasilski dom - obrambno zaščitni objekt
Tožnik kot prostovoljno gasilsko društvo oziroma njegova prostovoljna gasilska enota opravlja gasilsko javno službo in s tem dejavnost zaščite in reševanja na lokalni ravni ter da je tožnikov gasilski dom objekt s področja zaščite in reševanja. Vendar to za izdajo potrdila po 198. členu ZGO-1 ne zadošča, ker ni izkazano, da bi bil zadevni objekt z zakonom ali predpisom, izdanim na podlagi zakona, določen kot obrambno-zaščitni objekt (oziroma okoliš objektov) posebnega pomena za obrambo, zaščito ali notranje zadeve.
inženirska zbornica slovenije - disciplinski ukrepi - odgovornost za kršitev - ravnanje iz malomarnosti - pravna kvalifikacija - dokazna ocena
Namestnica disciplinskega tožilca s tem, ko je tožnikovo kršitev iz prve alineje izreka izpodbijanega sklepa kvalificirala tako za kršitev Pravilnika kot tudi kršitev 29. člena ZEN, ni spreminjala dotedanjih dejstev in okoliščin, ki jih je navajala v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka. Dopolnila je le kvalifikacijo tožniku očitane kršitve, medtem ko dejstvenega dela ni dopolnjevala in je ostalo nespremenjeno.
Tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ sta v postopku ugotavljala dejansko stanje obravnavane zadeve, iz obrazložitev sklepov pa ni razvidna dokazna ocena izvedenih dokazov. Upravna organa nista pojasnila, zakaj ne sledita tožnikovim trditvam, v katerih je opisoval dejansko stanje zadeve in kateri dokazi, oziroma njihova razlaga te trditve izključuje, kot tudi zakaj ne sledita njegovi razlagi relevantnih določb Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru in ZEN in zakaj štejeta tožnikovo ravnanje kot disciplinsko kršitev.