inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - inšpekcijski zavezanec
S tem, ko je inšpekcijska odločba postala pravnomočna, je tožnik kot investitor, skladno z določbo prvega odstavka 157. člena ZGO-1 zavezanec za plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - vzdrževalna dela - nov objekt - vzpostavitev prejšnjega stanja
V konkretnem primeru ni sporno, da sta tožnika obzidala notranje nosilne stene, zgradila novo armiranobetonsko ploščo in novo streho, s čimer sta posegla v dotedanjo konstrukcijo in jo nadomestila z novo. Ker sta torej posegla v ključne konstrukcijske elemente, s katerimi se zagotavlja mehanska odpornost in stabilnost objekta, novi elementi pa so tudi iz drugih gradbenih proizvodov, se sodišče strinja s toženko, da gre za nov objekt.
Neutemeljen je ugovor tožnikov, da "vzpostavitev prejšnjega stanja", ki je odrejena z izpodbijano odločbo, pomeni vzpostavitev preperelih lesenih sten in azbestne strehe. Če je bilo zadnje zakonito stanje zemljišča, ki ga je smiselno mogoče vzpostaviti, stanje brez objekta, sta tožnika dolžna vzpostaviti to stanje.
V zadevi je bistvena ugotovitev organa, da pri obravnavnem objektu glede na prejšnji objekt ni več mogoče govoriti o istem, ampak o novem objektu, zgrajenem leta 2007, čemur tožnice v upravnem postopku nikoli niso argumentirano ugovarjale. Pri tem pa niti ni bistveno, ali je bil prejšnji objekt odstranjen v celoti, ali le do te mere, da ni več mogoče govoriti o istem objektu.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskima aktom - emisije - škodljive emisije - parkirišče
V zadevi ni sporno, da bo gradnja parkirišča v neposredni bližini tožnikove nepremičnine vplivala na njegovo nepremičnino. Bistvena pa je ugotovitev toženke, da ti vplivi ne bodo presegli dopustne meje, ki ji tožnik argumentirano ne oporeka, saj v zvezi s njo ni predložil nobenih dokazov, kljub temu, da ga je toženka k temu pozvala.
gradbeno dovoljenje - stroški upravnega postopka - odmera nagrade zagovorniku - določitev vrednosti spornega predmeta
Predmet postopka izdaje gradbenega dovoljenja je odločanje o dovoljenosti načrtovane gradnje, to je o vprašanju, ali investitor sme na določenem prostoru postaviti načrtovani objekt. Ne gre torej za odločanje o investitorjevem civilno pravnem premoženjskem upravičenju (nedenarni terjatvi, ki bi bila vrednostno ocenljiva), temveč za oblastveno odločanje (ex iure imperii) o dovoljenosti posega v prostor, katerega rezultat je izdaja upravnega dovoljenja ali pa zavrnitev zahteve za njegovo izdajo. Vrednosti spora zato ni mogoče enačiti z vrednostjo investicije.
Toženka se je pri ugotavljanju dejanskega stanja v delu, ki se nanaša na stanje objekta pred predvideno gradnjo, oprla zgolj na posnetek obstoječega stanja, ki izhaja iz projekta, po katerem do popolne rušitve objeta pred predvideno gradnjo ni prišlo. Do izvedenih dokazov, ki sta jih predlagala tožnika, iz katerih izhaja, da je bil objekt pred izvedbo predmetnih del v celoti porušen, pa se ni opredelila.
Neposrednega odgovora na vprašanje, kje je meja med rekonstrukcijo in novogradnjo, besedilo ZGO-1 ne daje, zato je treba odgovor poiskati v vsaki zadevi posebej. Upravnosodna praksa je tudi enotna, da je rekonstrukcijo smiselno mogoče izvesti le na obstoječem objektu, zato se je v podobnih zadevah oprla na ugotovitve, ali predmetni objekt brez odstranjenih oziroma nadomeščenih konstrukcijskih elementov sploh še lahko pomeni tako vrsto objekta.
Glede tožbenih ugovorov v zvezi s hrupom zaradi prečrpalne postaje sodišče ugotavlja, da so ti neutemeljeni. Investitorka je s predloženo strokovno oceno o emisijah vira hrupa izkazala, da hrup ne presega dopustne meje, tožbeni ugovori, ki se nanašajo na škodljivost hrupa na splošno pa glede na to, da je ta v dopustnih mejah, na odločitev ne morejo vplivati.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe - rok za odlog izvršbe
Rok za odlog izvršbe, določen v sklepu z dne 17. 1. 2014, torej 22. 1. 2017 (kar je tri leta od vročitve navedenega sklepa), je na podlagi zakona podaljšan še za dve leti, torej do 22. 1. 2019, o čemer bi morala toženka po uradni dolžnosti izdati sklep. To pa je po vsebini predlagal tudi tožnik s predlogom z dne 24. 6. 2016, o katerem je bilo odločeno z izpodbijanim sklepom, saj je v njem predlagal, naj se odložitev izvršbe podaljša v skladu s spremembo ZGO-1, in sicer za pet let od 17. 1. 2014 dalje.
Izrek izpodbijane odločbe, ki kot nelegalno gradnjo opredeljuje le klet pod obstoječim lesenim steljnikom, ni v skladu z ZGO-1. Klet in lopa namreč predstavljata en objekt, saj med strankama ni sporno, da je tožnik sporno klet zgradil pod leseno lopo in bi se ta brez kleti porušila. To pomeni, da sta lopa in klet konstrukcijsko enoten objekt, zato bi toženka sporna izvedena dela morala opredeliti glede na celoten objekt, tj. ali je ta dela treba šteti za novogradnjo ali za rekonstrukcijo objekta.
Če bi toženka upoštevala okoliščino, da je tožnik sporna dela izvajal na legalnem objektu, bi se morala opredeliti do vprašanja, ali gre v obravnavanem primeru le za neskladno gradnjo ali že za nelegalno gradnjo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - prepoved uporabe objekta - uporabno dovoljenje
V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnik za graditev objekta pridobil gradbeno dovoljenje z dne 8. 9. 2011. Prav tako ni sporno, da objekt (v pretežnem delu) uporablja ter da za njegovo uporabo ni pridobil uporabnega dovoljenja. Sodišče zato pritrjuje toženki, da je izpodbijani ukrep prepovedi uporabe objekta zakonit in utemeljen na prvi alineji 3. točke prvega odstavka 150. člena ZGO-1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - postavitev ograje - dovolitev priglašenh del
Za gradnjo objekta pred uveljavitvijo ZGO-1 je bila sicer zahtevana pridobitev upravnega dovoljenja (priglasitev del) tudi za objekte, za katere ni bilo zahtevano lokacijsko dovoljenje, torej med drugim tudi za objekte, ki jih je bilo mogoče uvrstiti med pomožne, kar pa bi moral inšpekcijski organ presoditi in navesti dejansko stanje, ki izhaja iz tega zakonskega predpisa (ZUN). Ugotoviti bi moral, ali gre pri spornem delu ograje za pomožni objekt, ki ga je kot takšnega, glede na njegovo umestitev v prostor, določila takratna občinska skupščina, za katerega pa je bilo treba pridobiti odločbo o dovolitvi priglašenih del po 62. členu takrat veljavnega ZUN.
Tožniki se utemeljeno sklicujejo na posebne ukrepe, ki jih DPN v 39. členu predpisuje za varstvo oziroma urejanje kmetijskih in gozdnih zemljišč, posebej na zahteve glede vsebine projektne dokumentacije, ki mora med drugim zajemati tudi analizo prizadetosti posameznih kmetijskih gospodarstev in pripravo sanacijskih programov (osmi odstavek). Poleg tega se sklicujejo tudi na določbe o monitoringu kmetijskih in gozdnih zemljišč (56. člen) ter monitoringu hrupa (57. člen). Da iz teh določb DPN izhaja njihov pravni interes za sodelovanje v postopku, ustrezno izkazujejo z lastništvom parcel, ki glede na drugi odstavek 4. člena DPN spadajo v območje DPN in so po njihovih navedbah (ki jih toženka ne izpodbija) kmetijska zemljišča, ki mejijo na zemljišča obravnavane gradnje. Gre torej za zemljišča, za katera DPN načeloma predpisuje posebne ukrepe.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - namembnost zemljišča
Toženka je pravilno uporabila OPN tako, da je najprej na podlagi grafičnega dela ugotovila območje nameravanega posega, to je, v kateri EUP in na katerem njenem konkretnem delu se nahaja lokacija predvidenega posega, in nato na podlagi tega ugotovila, kateri v tekstualnem delu zapisani podrobnejši prostorsko izvedbeni pogoji veljajo na območju nameravanega posega.
Za odločitev ni pomembno dejstvo, da ima tožnik za obstoječi objekt veljavno lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Z odločitvijo o zavrnitvi tožnikove zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in dozidavo obstoječega objekta se v navedeno lokacijsko in gradbeno dovoljenje ne posega.
V obravnavani zadevi je bistveno le, ali je tožnica v času izreka spornega ukrepa zaprosila za spremembo gradbenega dovoljenja, zato sodišče pritrjuje toženki, da na drugačno odločitev v predmetni zadevi ne vpliva zatrjevano dejstvo, da je predmetno zemljišče vključeno v postopek priprave občinskega prostorskega načrta, s katero naj bi se spremenila njegova namembnost. Enako velja za navedbe, da objekt ni moteč za okolje, da tožnica z njim rešuje stanovanjski problem svoje družine in da ima v njej sedež družba, ki je vir preživljanja družine.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskima aktom - tlorisna površina objekta in zemljišča
V obravnavanem primeru se sporni prostor med zadnjo stropno konstrukcijo in streho ne všteva v bruto tlorisno površino objekta, za katerega tožnika predlagata izdajo gradbenega dovoljenja. Ne le, da sta tako stališče potrdila dva izvedenca, pač pa to izhaja predvsem iz tolmačenja ISO/TC, torej pripravljavca standarda, ki je po mnenju sodišča tudi pristojni organ za njegovo razlago.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec - poseg na tuja zemljišča
Smisel izrekanja inšpekcijskih ukrepov investitorju je v tem, da naj oseba, ki je nezakonitost zagrešila, to tudi odpravi. Ker je v takem primeru podlaga za odstranitev nelegalnih objektov dokončna upravna odločba, pa je izključena tudi nezakonitost ravnanja inšpekcijskega zavezanca, saj zanj obstaja ustrezen pravni naslov.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - zaokrožitev funkcionalnega zemljišča - skladnost projekta s prostorskim aktom
Iz vseh listin upravnega spisa, zapisnika in projektne dokumentacije nedvomno izhaja, da gradnja ni predvidena v sklopu obstoječe kmetije, temveč je od nje oddaljena skoraj 100 m. Med to kmetijo in nameravano gradnjo se nahajajo stanovanjski objekti treh drugih lastnikov in celo druga kmetija. Med temi objekti oziroma kmetijo je cesta in med obstoječo kmetijo investitorja in lokacijo nameravane gradnje stoji poleg vsega še kmetija četrtega lastnika (hlev s konji in kozolec). Takšno dejansko stanje prav gotovo nakazuje na to, da pri nameravani gradnji objektov ne gre za zaokrožitev večjega funkcionalnega zemljišča.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec - načelo zaslišanja - poseg na tuja zemljišča
Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov izhaja, da se je imel tožnik možnost seznaniti z vsemi dejstvi in okoliščinami, ki so bile v predmetni zadevi pomembne za odločitev.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - prostorski izvedbeni akt - namenska raba prostora - zelene površine
Občina v svojih prostorskih aktih lahko določi podrobnejšo namensko rabo prostora, ki zajema med drugim tudi območja stanovanj ter območja zelenih površin, in se lahko območja zelenih površin nahajajo tudi znotraj naselij oz. območja stavbnih zemljišč, torej območij, ki so v okviru predvidene splošne namenske rabe namenjena stanovanjskim gradnjam.
Tekstualni in grafični del prostorskega izvedbenega akta predstavljata celoto, ki določa med drugim tudi merila in pogoje za graditev objektov glede na njihovo lego. V obravnavanem primeru to pomeni, da če je v grafičnem delu PUP obravnavano zemljišče opredeljeno kot območje parka oziroma zelenih površin naselja, gradnja predvidenih stanovanjskih objektov ni skladna s prostorskim aktom, ne glede na to, da to izrecno ne izhaja tudi iz njegovega tekstualnega dela.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - rekonstrukcija daljnovoda - varovalni pas javne infrastrukture
Lastnik zemljišča je na celotnem varovalnem pasu omejen z razpolaganjem, zato ni razloga za drugačno obravnavanje dela varovalnega pasu, ki je potreben za gradnjo in obratovanje objekta od dela, ki to ni. Enako ni razloga za drugačno obravnavanje dela zemljišča varovalnega pasu, ki leži na koridorju kablovoda, od ostalega dela varovanega pasu. V obeh primerih gre za omejitev lastninske pravice na nepremičnini, ki je po 69. členu Ustave v primeru, ko ne pride do drugačnega dogovora, dopustna le proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon.