gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - rekonstrukcija daljnovoda - varovalni pas javne infrastrukture
Lastnik zemljišča je na celotnem varovalnem pasu omejen z razpolaganjem, zato ni razloga za drugačno obravnavanje dela varovalnega pasu, ki je potreben za gradnjo in obratovanje objekta od dela, ki to ni. Enako ni razloga za drugačno obravnavanje dela zemljišča varovalnega pasu, ki leži na koridorju kablovoda, od ostalega dela varovanega pasu. V obeh primerih gre za omejitev lastninske pravice na nepremičnini, ki je po 69. členu Ustave v primeru, ko ne pride do drugačnega dogovora, dopustna le proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ničnost odločbe - ničnostni razlog - popravni sklep - napačna navedba parcelne številke
V zadevi ni bilo nikoli sporno, da se odločba nanaša na sporni objekt, saj to potrjujejo vse listine v upravnem spisu. Ne gre torej za zmoto v volji organa, ki je v zadevi odločal, pač pa za napako v zapisu parcelne številke, torej pisno pomoto, ki jo je tožena stranka s sklepom o popravi pomote z dne 7. 6. 2006 odpravila. Ker sta sporna odločba in sklep o popravi pomote zaključena celota, sodišče ne sledi trditvi tožnikov, da je tožena stranka od njiju zahtevala poseg na tuji parceli, torej storitev kaznivega dejanja, kar potrjuje tudi celotni potek upravnega postopka, navsezadnje tudi že izvršeno rušenje.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki - soglasje mejaša
Soglasje k odmiku, manjšemu od predpisanega, se mora nanašati na konkretno gradnjo, ki je predmet projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je bil priložen zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, zato soglasje, ki naj bi bilo dano k drugačni gradnji po projektu, ki ni predmet obravnavnega postopka izdaje gradbenega dovoljenja, ne more vplivati na odločitev, ne glede na to, da je šlo za isti odmik, kot je obravnavani.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora - vrednostni kriterij - kmetijska zemljišča - meja
Upoštevaje dejstvo, da poteka meja območja najprimernejših kmetijskih zemljišč na območju gradnje (meja med območji deli sporno gradnjo) in glede na to, da je ugotovljenemu poteku meje območja na podlagi izvedenih dokumentov območij kmetijskih zemljišč, tožena stranka ugovarjala že v upravnem postopku ter glede na to, da so bile starejše oblike prostorskih aktov, med njimi tudi Odlok o skupnih prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Ilirska Bistrica izdelani izključno v analogni obliki, ki je bila kasneje digitalizirana bi moral organ prve stopnje preveriti v kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica-natančni potek meje območij kmetijskih zemljišč in varovanih območij, kar pa tožena stranka kljub ugovorom tožnika ni storila, niti v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla, zakaj ugovoru tožnika ni sledila.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja
Dejstvo, da teče postopek za spremembo prostorskega akta, in okoliščina, da je bila v obravnavo sprejeta tožnikova pobuda, ki bo omogočila pridobitev spremembe gradbenega dovoljenja, na odločitev ne moreta vplivati. Kot je pojasnil že drugostopenjski organ, se v inšpekcijskem postopku ugotavlja le, ali je že izvršeni poseg v prostor izveden na podlagi ustreznega upravnega dovoljenja.
Tožnik ne more pričakovati ohranitve nezakonitega stanja, ki ga je sam povzročil. To pomeni, da mora izrečeni ukrep izvesti na način, ki ne bo povzročil škode sosednji nepremičnini.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - napačni razlogi - navedba pravilnih razlogov s strani pritožbenega organa - načelo zaslišanja strank
Če je videnje drugostopenjskega organa glede uporabe materialnega prava drugačno od videnja prvostopenjskega, za kar v obravnavanem primeru gre, ko je drugostopenjski organ, drugače kot prvostopenjski organ, ugotovil, da poseg ni skladen s prostorskim aktom, navedeno pomeni, da bi morala biti tožnica pred izdajo odločbe drugostopenjskega organa s tem pravnim naziranjem drugostopenjskega organa seznanjena, omogočena pa bi ji morala biti tudi opredelitev do njega.
ZGO-1 člen 74c. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove mesta Maribor člen 16, 16/3, 16/3-2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - nezahtevni objekt - odmiki
Res je sicer, da je tožeča stranka gradnjo v določenem delu izvajala v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem in da je bil v zvezi s tem zoper njo uveden inšpekcijski postopek. Vendar navedena okoliščina na ugotovitev, da je objekt v delu, v katerem je predvidena gradnja zimskega vrta, legalno zgrajen, nima vpliva. To pa po presoji sodišča pomeni, da so pogoji za uporabo določbe 2. alinee tretjega odstavka 16. člena Odloka o PUP glede dovoljenosti gradnje nezahtevnega objekta na meji sosednjega zemljišča (to je na meji zemljišča tožeče stranke) izkazani.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - vzdrževalna dela
Sprememba trase objekta, ne glede na razloge zanjo, ne more pomeniti vzdrževalnih del v skladu z ZGO-1. Gradnja objekta-sekundarne javne kanalizacijske veje, bi se torej na drugi lokaciji lahko začela le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.
Od pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja je odvisna odločitev, ali bi moral inšpekcijski organ zadevo voditi po 152. členu ZGO-1 (nelegalna gradnja) ali po 153. členu ZGO-1 (neskladna gradnja).
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - skladnost projekta s prostorskim aktom
Gradnja (oziroma legalizacija) spornega objekta ni skladna z namembnostjo območja po Planu občine, s tem pa tudi ne s PUP, saj se ta sklicuje na Plan. Sodišče zato pritrjuje ugotovitvi tožene stranke, da projekt ni skladen z prostorskim aktom, s tem pa tudi ni izpolnjen eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, določenih v prvem odstavku 66. člena ZGO-1.
Dejstvo, da je tožnik gradil na isti lokaciji in na gabaritih stavb, ki so obstajale že več kot sto let pred tem, ni argument, ki bi ga morala tožena stranka upoštevati in mu izdati gradbeno dovoljenje. Tožnik namreč prezre, da je za rušenje in ponovno graditev objekta treba pridobiti gradbeno dovoljenje, ne glede na to, ali ostaja nov objekt v enakih gabaritih, kot je bil predhodni objekt. Pri odločanju o pridobitvi gradbenega dovoljenja je zato pomembno, ali je taka gradnja v trenutku odločanja skladna s prostorskimi akti.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - načelo zaslišanja
Tožnica je bila s predmetom obravnavanega inšpekcijskega postopka seznanjena že v pozivu prvostopenjskega organa z dne 23. 4. 2015 in nato še v vabilu na ogled in zaslišanje. Že od navedenega poziva, v katerem je bila pozvana, da se izjavi o obsegu del in s tem o dimenzijah objekta, ji je bilo znano, da je to eno od vprašanj, ki bodo obravnavana v postopku. V nadaljevanju postopka je prisostvovala inšpekcijskemu pregledu, v okviru katerega so bile izvedene meritve, na kraju ogleda pa je bila tudi zaslišana. Tožnica je torej vedela, katera dejstva so bistvena za odločitev, in je imela možnost, da se o njih tudi izjavi.
Presoja, da gre v tem primeru za nelegalno gradnjo (kar upravičuje izrečene inšpekcijske ukrepe), je oprta na ugotovljene dimenzije objektov in neizkazano pravico graditi. Pritlični objekt, talna AB plošča na zahodni strani objekta in podporni zid na vzhodni in severni strani nad objektom, ki tvorijo enovito konstrukcijo, tako spadajo med manj zahtevne objekte, podporni zid na severni strani pa med nezahtevne objekte. V prvostopenjski odločbi je v ustrezni meri pojasnjeno, zakaj obravnavani objekti ob svoji gradnji (v letih 2004 in 2005), niti kasneje, vse do izdaje izpodbijane odločbe, niso mogli biti uvrščeni med enostavne objekte, za gradnjo katerih gradbeno dovoljenje ne bi bilo potrebno.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - res iudicata
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da so v obrazložitvi odločbe z leta 1973 navedene drugačne tlorisne dimenzije objekta, kot je obravnavni, prizidano stopnišče pa ni niti omenjeno. Poleg tega je iz aeroposnetkov razvidno, da je nadzidava potekala med 8. 6. 1972 in 28. 4. 1973 ter da se je do 6. 5. 2014 streha še povečala, prizidek na SV strani objekta pa je nastal po 28. 4. 1973 in pred 6. 5. 2014.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - uporabno dovoljenje po samem zakonu
Obstoječi objekt je konstrukcijska celota in noben njegov del ne izpolnjuje pogoja za nezahtevni ali enostavni objekt, saj so vsi deli, osnovna stavba in prizidki z nadstreškom, med seboj povezani preko skupne konstrukcije strehe in ostalih nosilnih delov konstrukcije (npr. razvidno je, da ima vzdolžni severni prizidek predvsem funkcijo vhoda, manjši severni prizidek pa ima dve okenski odprtini in je dostop vanj predviden z notranje strani), zato ne more predstavljati nezahtevnega ali enostavnega objekta.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - minimalna komunalna opremljenost objekta - dostop do javne ceste
Predvideni dostop do javne ceste za predmetno gradnjo ne posega na zemljišča tožnic. S tem pa so tudi po presoji sodišča pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja tudi glede minimalne komunalne oskrbe, ki se nanaša na dostop do javne ceste, izpolnjeni.
Ni mogoče šteti, da se tožbene navedbe, da niso izpolnjeni predpisani pogoji za dovoljeno nadzidavo objekta v višini 1 m (zaradi katere se, kot sledi iz razlogov prvostopenjskega organa, poslabša že tako zgolj indirektna osvetlitev v objektu tožnikov), ne nanašajo na varstvo neposrednega osebnega interesa tožnikov. Pri tem namreč ne gre le za izpolnitev splošnih pogojev v javnem interesu, temveč so ti pogoji obenem namenjeni zagotovitvi kakovostnih bivalnih razmer, sožitja v neposredni soseski in spoštovanja predpisanega načina uživanja lastninske pravice tudi drugim lastnikom stanovanjskih objektov na območju načrtovane gradnje. Zato je podan pravni interes tožnikov, da v upravnem sporu uveljavljata ugovore, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev iz določbe 8. člena Pravilnika o izvajanju asanacijskega načrta mesta Piran.
inženirska zbornica slovenije - disciplinski postopek - gradbena knjiga - malomarnost - tožbena novota
Tožnik je s tem, ko je dopustil na gradbišču postavitev gradbiščne table izvajalca, na kateri ni bil naveden odgovorni vodja projekta PGD in odgovorni vodja projekta PZI, kršil določbo 3. točke 10. člena Disciplinskega pravilnika. Sodišče pa ne soglaša z odločitvijo tožene stranke, da je tožnik s tem, ko se je predstavil kot vodja gradbišča, storil disciplinsko kršitev po 15. točki 10. člena Disciplinskega pravilnika. Tako kršitev namreč stori tisti, ki uporablja strokovne in izobrazbene nazive, do katerih ni upravičen.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - legalizacija - dozidava objekta
Deli stavbe, ki niso zajeti v PGD, niso predmet postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da z morebitno izdajo tega dovoljenja ne pridobijo statusa legalnosti ne ti deli, ne objekt, če se kot celota razlikuje od izdanega gradbenega dovoljenja.
Tožnik obstoja kmetije oz. območja kmetije niti ne zatrjuje, zemljišče gradnje pa po OPN spada v območje kmetijskih zemljišč, tako da gradnja kmečke lope že iz navedenih razlogov ne more biti v skladu z OPN.
Po presoji sodišča je treba določbo OPN razlagati tako, da se nanaša le na take objekte, kakršnih fundus je v grafičnem delu OPN prikazan kot razpršena gradnja. To izhaja že iz jasnega jezikovnega pomena te določbe, sodišče pa opozarja še, da je le take objekte (oziroma objekte v takem obsegu) normodajalec lahko upošteval pri sprejemanju OPN, poleg tega pa gre tudi za ureditev, ki se razlikuje od splošne, veljavne za vse ostale objekte in s tem za izjemo, ki jo je po njeni naravi treba razlagati restriktivno. Sodišče se zato strinja s toženko, da je dozidava objekta na podlagi navedene določbe možna le v obsegu, v kakršnem ta objekt leži na zemljišču, ki je v grafičnem delu OPN prikazano kot razpršena gradnja oziroma fundus take gradnje.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskima aktom - izvedba frčade
Po standardu SIST ISO 6707-1 je frčada opredeljena kot (mansardno) okno, ki izstopa iz poševne strehe. V obravnavanem primeru so na načrtovanem objektu predvideni strešni pomoli (balkoni), to pa je drug arhitektonski element.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - potek meje - ureditev meje
Tožbeni ugovor, da bi morala toženka počakati, da se neurejena meja najprej uredi, ob odsotnosti izrecnega ugovora, da je meja, kot je prikazana v zemljiškem katastru sporna in da poteka predvidena gradnja po tožnikovih zemljiščih, ni utemeljen.