gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskima aktom - izvedba frčade
Po standardu SIST ISO 6707-1 je frčada opredeljena kot (mansardno) okno, ki izstopa iz poševne strehe. V obravnavanem primeru so na načrtovanem objektu predvideni strešni pomoli (balkoni), to pa je drug arhitektonski element.
gradbeno dovoljenje - sprememba gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - sprememba lokacijskih pogojev - etažnost objekta
Predlagana sprememba gradbenega dovoljenja se nanaša, med drugim, tudi na spremembo etažnosti objekta in spremembe glede vkopa kleti. Vse to so po mnenju sodišča take spremembe, ki vplivajo na že izdane lokacijske pogoje. To pa pomeni, da za tako spremenjeno gradnjo ne zadošča le sprememba izdanega gradbenega dovoljenja, pač pa je treba izdati novo gradbeno dovoljenje.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - ugovori lastnika sosednjega zemljišča - vpliv gradnje na sosednjo nepremičnino - projektna dokumentacija
V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja so navedeni pričakovani vplivi, ki jih bo nameravana gradnja povzročila v času gradnje oziroma izvajanja del in ko bo objekt v uporabi oziroma obratovanju ter ukrepi za preprečitev oziroma zmanjševanje pričakovanih vplivov na okolico. Iz PGD izhaja, da negativnih vplivov objekta na okolico ne bo. Kakor izhaja iz upravnega spisa je upravni organ prve stopnje tožnika pozval, da za svoje trditve, kar pomeni tudi za trditev o negativnih vplivih razširitve pokopališča na okolico predloži dokaze, ki bi izkazovali nasprotno. Do škodljivih posegov na zemljišča tožnika bi lahko prišlo le v primeru, če bi šlo pri omenjenih vplivih za čezmerne obremenitve okolja, ki bi presegale predpisane mejne vrednosti ali okvire dovoljenih posegov v okolje. Tožnik pa niti v postopku izdaje izpodbijane odločbe, niti v nadaljnjem postopku ni predložil nobene študije ali dokaza, izdelane s strani pooblaščenega inženirja, ki bi izkazoval drugače.
upravni postopek - obnova upravnega postopka - nova dejstva in novi dokazi
Dokaz s postavitvijo izvedenca in predloženi orto foto posnetki niso dokazi, ki jih tožnica brez svoje krivde ni mogla predložiti že v postopku, katerega želi obnoviti, kaj takega pa v predlogu za obnovo postopka niti ni zatrjevala.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - nov objekt
Če se objekt odstrani, na njegovem mestu pa zgradi nov, ki ni enostaven objekt, gre za gradnjo novega objekta, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - mnenje občine - izvrševanje upravne funkcije - soglasje občine
Izpodbijano mnenje ni upravni akt v smislu navedenih določb ZUS-1. Iz njega namreč izhaja, da ga je toženka izdala na podlagi določbe 4. alineje sedmega odstavka 73. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu, ki določa, da se za vsako gradnjo pomožno kmetijsko gozdarskega objekta (nezahtevni in enostavni objekti), v primeru premajhnega razpoložljivega stavbnega zemljišča ali stavbišča zahtevnih oziroma manj zahtevnih objektov, izjemoma lahko dovoli gradnja zunaj stavbnega zemljišča na kmetijskem ali gozdnem zemljišču, ob pogojih navedenih v tej določbi ter ob pogoju, da se za vsak poseg pridobi mnenje občinskega upravnega organa. Navedeno pomeni, da občina izpodbijanega mnenja ni izdala v okviru izvrševanja upravne funkcije. Takšno funkcijo bi občinski upravni organ imel le, če bi bilo zahtevano soglasje za gradnjo v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, za priključitev objekta na to infrastrukturo ali pa za gradnjo v varovanem območju, občina pa bi bila pristojna za njegovo izdajo in s tem soglasodajalka v smislu določb 49. b in 49. c člena ZGO-1.
ZGO-1 člen 66. Prostorski ureditveni pogoji za območje mesta Ptuj člen 27.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - predvideno število parkirišč objekta - požarna varnost
Tehnični normativi za objekt, kot je predviden, določajo 5 parkirnih mest, ki pa jih zaradi pomanjkanja prostora na parceli investitorja ni mogoče zagotoviti. Po mnenju sodišča v takem primeru ne gre zgolj za okoliščino v javnem interesu, temveč tudi za okoliščino, ki ima lahko neposreden vpliv na izvrševanje lastninske pravice tožnika na njegovi nepremičnini.
obnova postopka - stranka v postopku - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - izdaja gradbenega dovoljenja
Iz vseh dopisov in nadaljnjih procesnih dejanj nedvomno izhaja, da je bil predlog tožnikov vložen pravočasno, to je v roku enega meseca od takrat, ko sta tožnika izvedela od gradbenega inšpektorja, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - vzdrževanje objekta - podporni zid
V obravnavanem primeru tožnica ni izkazala obstoja legalno zgrajenega podpornega zidu pred izvedenimi deli. Tožnica sicer navaja, da je pred izvedenimi deli že obstajal podporni zid, ki ga je le nadzidala. Tudi če bi bilo to res, pa bi tožnica morala izkazati njegovo legalnost, česar niti ne zatrjuje. Poleg tega povišanje podpornega zidu glede na citirano določbo že po naravi stvari pomeni poseg v njegovo konstrukcijo, zato ne more pomeniti vzdrževalnih del, s katerimi bi se navedeni objekt ohranjal v dobrem stanju in omogočala njegovo uporabo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - zastaranje
Sodišče nima nobene pravne podlage, da bi nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora obravnavalo kako drugače kot posebno vrstno upravnopravne sankcije oz. po sistematiki ZGO-1 kot eno izmed "drugih sankcij" v primeru nedovoljene gradnje.
gradbeno dovoljenje - stranka v postopku - vročitev odločbe - vročitev po elektronski pošti - pritožba - pravočasnost pritožbe
Ob dejstvu, da tožeči stranka odločba ni bila vročena osebno, pač pa po navadni elektronski poti, sodišče upoštevaje okoliščine primera, ki so relevantne za uporabo določbe drugega odstavka 229. člena ZUP, ugotavlja, da iz navedenih okoliščin izhaja, da je tožeča stranka za izdajo odločbe vedela oz. da je mogla sklepati, da je bila odločba izdana. Zato upoštevaje navedeno pritrjuje ugotovitvi organa druge stopnje, da bi ob navedenih okoliščinah morala zahtevati ali osebno vročitev spornega gradbenega dovoljenja oz. v roku za stranko vložiti pritožbo. Njene neaktivnosti vse do vložitve pritožbe, to je po preteku pritožbenega roka za stranko, zato ni mogoče šteti kot kršitev procesnih pravic, kar pomeni, da je bila vložena pritožba utemeljeno zavržena kot prepozna.
soglasje k projektu - gradnja v varovalnem pasu javne ceste - fikcija danega soglasja - ponoven postopek odločanja o soglasju po sodbi sodišča
Drugi odstavek 50.a člena ZGO-1 je treba v primeru, kot je obravnavni, ko je sodišče odpravilo odločbo, s katero je bila izdaja soglasja pravočasno zavrnjena, razlagati tako, da roki iz drugega odstavka 50.a člena ZGO-1 začnejo teči od dneva, ko pristojni soglasodajalec prejme sodbo sodišča, s katero mu je zadeva vrnjena v ponovno odločanje.
ZUS-1 člen 17, 17/2. ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 237, 237/2, 237/2-2.
gradbeno dovoljenje - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - stranski udeleženec - priznanje statusa stranskega udeleženca - končan postopek izdaje gradbenega dovoljenja
Okoliščina, da tožnica v trenutku izdaje izpodbijanega gradbenega dovoljenja ni imela priznanega statusa stranske udeleženke, ki bi jo kvalificiral za upravičeno vlagateljico tožbe zoper gradbeno dovoljenje, ne more biti odločujoča. To bi bila zgolj v primeru, če tožnica sploh ne bi zahtevala udeležbe v postopku, ali če bi bila taka zahteva pred tem pravnomočno zavrnjena.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - predhodno vprašanje - uporaba materialnega predpisa
Upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ko je ugotavljal izpolnjevanje pogojev glede odmika objekta od sosednjih zemljišč z uporabo materialnega predpisa, ni reševal predhodnega vprašanja (iz pristojnosti drugega organa), pač pa vprašanje uporabe materialnega prava iz svoje pristojnosti, ne glede na to, ali ga je uporabil pravilno.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-4, 2/1-12, 152, 156a, 157. EKČP člen 8. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-2. ZRomS-1 člen 3. ZUS-1 člen 32.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - pravica do zasebnega in družinskega življenja - udeležba v postopku - začasna odredba
Kot se je opredelilo že v več odločbah Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), romski prebivalci, četudi bivajo v nelegalno zgrajenih objektih in na tujem zemljišču (v lasti države ali lokalne skupnosti), uživajo posebno varstvo glede na 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (pravica do zasebnega in družinskega življenja).
Tudi v obravnavanem primeru bi lahko nastopila situacija, kot jo obravnavajo navedene odločbe ESČP, torej, da bi izvršitev izrečenega inšpekcijskega ukrepa pomenila, da bi družinski člani pokojnega investitorja, ki prebivajo v tem objektu, izgubili svoj dom. Če pa je temu tako, je treba uporabnikom tega objekta torej priznati, da uživajo posebno varstvo glede na stališča ESČP, ki ga pa slednji niso mogli uveljaviti, saj v postopek niso bili pritegnjeni, pa bi morali biti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - skladnost projekta s prostorskim aktom - gradbena parcela
Na parceli, kjer nameravata tožnika graditi, ni glavnega objekta, pač pa je ta na parc. št. 1279/4 k.o. ..., ki je opredeljena kot gradbena parcela v obsegu 650 m2, medtem ko je površina celotne parcele 923 m2. Kot gradbena parcela je bila ta nepremičnina določena z gradbenim dovoljenjem za gradnjo osnovnega objekta v letu 1990. Predlagana gradnja bi torej pomenila gradnjo samostojnega pomožnega objekta, ki pa je, glede na odločila obeh odlokov, nedopustna.
Zgolj z navedbo, da jo motijo emisije, za kar v postopku izdaje prvostopenjskega akta niti niso bili predloženi dokazi iz katerih bi to izhajalo, tožnica v inšpekcijskem postopku, ki je predmet odločanja ne izkazuje svoje pravne koristi.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo - odmera nadomestila - višina nadomestila
Pri izračunu nadomestila je treba upoštevati spremembo volumenskih in površinskih gabaritov, ki so nastali s posegom v prostor, česar pa tožena stranka ni storila niti ni v izpodbijani odločbi obrazložila. Iz odločbe tako ni razvidna površina dela ostrešja, katere obnova je bila, s sicer pravnomočno inšpekcijsko odločbo, naložena tožniku. V tem delu je dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno, zato je tudi iz tega razloga treba izpodbijano odočbo odpraviti.
Odstranitev neskladno zgrajenih delov objekta je v funkciji vzpostavitve zakonitega stanja, določenega v gradbenem dovoljenju, kar pomeni, da mora biti pri neskladni gradnji mogoča uskladitev te gradnje z izdanim gradbenim dovoljenjem. Če je objekt zgrajen na način, ki ne dopušča uskladitve s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja, ne gre več za (zgolj) neskladno gradnjo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt
Gradbeni inšpektor je ugotovil, da je klet nelegalno zgrajena, čemur tožnik v tožbi konkretno niti ne oporeka, zastekljen nadstrešek (zimski vrt) pa je postavljen nad to kletjo. Že to je zadosten razlog, da predmetni nadstrešek ne izpolnjuje pogojev za enostavni objekt, saj je v temeljih povezan z nelegalno zgrajenim objektom.