ZJN-2 člen 45. Disciplinski pravilnik Inženirske zbornice Slovenije člen 106.
disciplinski postopek - tehnični vodja projekta - izrek opomina - javno naročilo - datum izvedbe projektne dokumentacije
Določba 2. člena Kodeksa poklicne etike članov IZS zavezuje tudi tožnico, da bi morala pri navedbah, četudi je šlo za ponudnika, ki je gospodarska družba, upoštevati določbo 45. člena ZJN-2, ki določa, da gospodarski subjekti lahko med drugim izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje, storitve ali blaga na enega ali več naslednjih načinom in med drugimi tudi najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih in zasebnih naročnikov. To pomeni, da je datum sestavni del dejanskega stanja te zakonske določbe, ki je tožnico zavezoval k ravnanju, kot ga določa Kodeks poklicne etike članov IZS.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila - odločba gradbenega inšpektorja
Tožena stranka je pri izdaji odločbe, s katero odmeri nadomestilo na degradacijo in uzurpacijo prostora, sicer vezana na inšpektorjevo odločbo, kolikor je ta podlaga za odmero nadomestila, vendar pa le, če iz njenega izreka, poleg inšpekcijskega zavezanca in vrste nedovoljene gradnje, izhajajo tudi ostali kriteriji, ki so podlaga za izdajo odločbe.
Iz obrazložitve odločbe in priloženih upravnih spisov izhaja, da so po PGD vsa gradbena dela predvidena v notranjosti lokala in se z njimi ne posega v skupne dele ali naprave stavbe, čemur tožnica ne ugovarja, kar pomeni, da gre za nesporno dejstvo. Ker tudi ni sporno, da je lokal v izključni lasti prizadete stranke (na stavbi je vzpostavljena etažna lastnina), ni podlage, da bi toženka za predvidena dela zahtevala soglasje ostalih lastnikov etažnih enot v stavbi, solastnikov skupnih delov stavbe in naprav.
Neizkazan in protispisen je tožbeni ugovor, da predloženi projekt ne ureja prezračevanja, saj načrtovane rešitve glede prezračevanja ureja PGD v Načrtu strojnih inštalacij projektanta C. d.o.o. z marca 2011, dopolnjen februarja 2015.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - vrtna lopa - brunarica
V obravnavanem primeru pri gradnji lesene vrtne lope-brunarice ne gre za gradnjo enostavnega objekta. Tudi če dimenzije navedenega objekta, ki jih je ugotovil inšpektor in so navedene v izpodbijani odločbi, res ne bi ustrezale dejanskim, kot to zatrjuje tožnik, ne gre za enostaven objekt že zato, ker ne gre za stavbo v pritlični, enoetažni izvedbi, kar je pravilno pojasnila toženka.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - kmetijsko zemljišče - gradnja na kmetijskem zemljišču - skladnost gradnje s prostorskim aktom
Odsotnost določenih vrst objektov (in s tem pogojev za njihovo umestitev v prostor) v prostorskih izvedbenih pogojih ne pomeni, da je take objekte mogoče graditi brez omejitev, temveč nasprotno – če normodajalec te vrste objektov ni navedel med posegi v prostor, predvidenimi v posamezni enoti urejanja, to lahko pomeni le, da njihove gradnje sploh ni imel namena dovoliti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - odločba o razlastitvi
V obravnavani zadevi pravica graditi pomeni trajno obremenitev lastninske pravice s služnostjo v javno korist, ki je vpisana v zemljiško knjigo, iz navedb strank pa izhaja, da je do ustanovitve te pravice prišlo na podlagi upravne odločbe o razlastitvi. To pomeni, da je bilo o posegu v tožnikovo lastninsko pravico na parcelah gradnje odločeno v postopku za izdajo te upravne odločbe (oziroma če in kolikor bi bila ta pravica rezultat pravnega posla, s tem pravnim poslom), ki ni in ne more biti predmet tega upravnega spora, temveč je lahko tožnik morebitne ugovore uveljavljal s pravnimi sredstvi zoper odločbo o razlastitvi. Da bi izdano gradbeno dovoljenje ne ustrezalo zahtevku investitorja oziroma da bi temu zahtevku ne ustrezala izkazana pravica graditi, tožnik ne zatrjuje.
Sodišče pritrjuje drugostopenjskemu organu, da tožnica z navedbami v predlogu, da naj prizadeta stranka ne bi gradila skladno z gradbenim dovoljenjem iz leta 1981, ni izkazala pravnega interesa za izrek ničnosti navedenega gradbenega in uporabnega dovoljenja.
grajeno javno dobro - določitev grajenja javnega dobra - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Grajeno javno dobro nastane šele s posegom v prostor. Glede na dejansko stanje, ugotovljeno v postopku za izdajo ugotovitvene odločbe o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra, da na nepremični niso zgrajene (gozdne) ceste, ampak si je tožnica za to šele prizadevala, ter ob tem ko ni navedeno, da bi se na nepremičnini nahajal kak drug objekt, zaradi katerega bi nepremičnina po ugotovitveni odločbi lahko pridobila status grajenega javnega dobra je določitev zemljišča za grajeno javno dobro v očitnem nasprotju s prvim odstavkom 21. člena ZGO-1 v zvezi z 2. točko prvega odstavka 2. člena tega zakona. To predstavlja očitno kršitev materialnega zakona (21. člen ZGO-1), kar je podlaga za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - pravica graditi - dostopna pot - odmiki
Legalizacija objekta v smislu gradbenih predpisov ne pomeni drugega kot izdajo gradbenega dovoljenja pod enakimi pogoji, ki jih predpisi določajo za gradnjo šele načrtovanega objekta, ne glede na to, da že stoji in da so nekateri deli zgrajeni legalno, veljajo vse določbe, ki so predpisane za nove objekte, torej tudi pogoj skladnosti projekta s prostorskim aktom ter pogoj izkazanosti pravice graditi tudi glede dostopne poti, ne glede na to, da ta dejansko že obstaja.
Upravnosodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da je neglede na kategorizacijo z odlokom, brez ustreznega postopka pridobitve zemljišča za javno pot, kot ga predvideva zakon, zemljišče še vedno v zasebni lasti in ima lastnik v zvezi z njim še vedno vsa lastninska upravičenja.
Ali ima stranski udeleženec pravno korist, da se gradnja ne dovoli, je odvisno od ugotovitve, ali je posamezna norma namenjena tudi zaščiti njegovega zasebnega interesa. Če naj se to ugotovi, pa mora stranski udeleženec podati ustrezno trditveno in dokazno podlago. Povedano drugače, glede na okoliščine konkretnega primera mora obrazložiti, v čem določena pravna norma poleg javnega ščiti tudi njegov konkretni zasebni interes. Tožnik navedb v tem smislu v upravnem sporu ni podal. Nasprotno, iz vsebine njegove tožbe izhaja, da jo vlaga zaradi varovanja javne koristi. Niti po prejemu odgovora investitorjev, ki sta izrecno opozorila na ta vidik, tožnik ni obrazložil, kateri svoj konkretni pravno varovani zasebni interes varuje s tožbo v upravnem sporu. Že iz tega razloga z njo ne more uspeti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dostop do nepremičnine - služnost
Izkazana pravica graditi je materialnopravni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, pri čemer ne zadošča, da je izkazan le pravni naslov, ampak mora biti pravica graditi izkazana v zadostnem obsegu glede na nameravano gradnjo. V okviru te pravice je treba po stališčih sodne prakse izkazati tudi pravico dostopa do nepremičnine, ki mora biti dejansko mogoč in legalen.
Iz izpodbijane odločbe izhaja ugotovitev, da bodo temelji medetaže in stopnic vpeti v temelje stavbe in da bo konstrukcija medetaže vpeta v horizontalno konstrukcijo obstoječega objekta, kar kaže na poseg v konstrukcijo stavbe, vendar drugostopenjski organ izrecno ugotavlja, da iz projektne dokumentacije ni mogoče z gotovostjo zatrditi, da gre za poseg v konstrukcijske elemente osnovnega objekta, kar pa ocenjuje za nebistveno. Po drugi strani pa v primeru, če ne gre za poseg v konstrukcijo oziroma druge skupne dele, ostaja nejasno, ali oziroma v čem nameravana gradnja res presega tožnikovo pravico do redne rabe nepremičnine v skladu z njegovim solastniškim deležem oziroma ali sploh gre za gradnjo, za kakršno je potrebno gradbeno dovoljenje.
Tožeča stranka samo pavšalno zatrjuje, da izvedeni inšpekcijski ukrep ni sorazmeren, kot je to določeno v 7. členu ZIN, in da mora pri izbiri ukrepov inšpektor ob upoštevanju teže kršitve izreči ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa. Prav tako je neutemeljeno sklicevanje na prvi odstavek 285. člena ZUP, ki določa način izvršbe z raznimi sredstvi, ki je za zavezanca najmilejši, glede na to, da tožeča stranka neskladnosti, ki sta jih oba upravna organa ugotovila in navedla v obrazložitvi izpodbijane odločbe, konkretizirano ne izpodbija. Med strankama postopka pa tudi ni sporno, da so ta gradbena odstopanja v nasprotju z določbami izreka gradbenega dovoljenja, kar pa predstavlja neskladno gradnjo.
ZGO-1 člen 156a, 156a/1, 156a/1-1. ZGO-1F člen 2. SZ-1 člen 10.
nelegalna gradnja - odlog izvršbe - rok za odlog izvršbe
Izpodbijana odločba je bila sprejeta na podlagi določb ZGO-1F. Ta je rok iz drugega odstavka 156. člena ZGO-1 podaljšal na 5 let. Rok za odlog izvršbe se tako podaljša na največ 5 let, v skladu z 2. členom ZGO-1F pa se roki odloga izvršbe, določeni v sklepu o odlogu izvršbe, po uradni dolžnosti podaljšajo, in sicer za toliko, kolikor znaša razlika med časom odobrenega odloga izvršbe iz že izdanega sklepa in na novo določenim najdaljšim časom odloga izvršbe iz drugega odstavka 156.a člena zakona.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - lastnik objekta - stranka v postopku
Tožena stranka je spremenila prvostopenjsko odločbo v delu, ki se nanaša na same lastnike zemljišča, tako da se prepovedi nanašajo samo na tožnikov nelegalno zgrajeni objekt. Dejstvo, da zemljiškoknjižna lastnica ni sodelovala v upravnem postopku in da se inšpekcijska odločba ne nanaša nanjo, torej ne predstavlja ovire za vpis. Prepoved zaradi nedovoljene gradnje po ZGO-1 se nanaša na nepremičnino, ne pa na imetnika pravic na nepremičnini, kar izhaja tudi iz ustaljene zemljiškoknjižne sodne prakse. Glede na navedeno ni potrebno sodelovanje MO Celje kot lastnice funkcionalnega zemljišča kot stranke v upravnem in sodnem postopku.
ZGO-1 člen 4, 66, 66/1. ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 260, 260/9. SZ-1 člen 15, 15/2, 29, 29/1, 29/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - sprememba namembnosti - gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti dela stavbe - večstanovanjska stavba - soglasje etažnih lastnikov - pravni interes
Kadar izvedbena dela v posameznem delu pomenijo tudi poseg v skupne dele, etažni lastnik ne sme pričeti z izvajanjem del brez soglasja etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na teh skupnih delih oz. tri četrtine solastniških deležev, kadar gre za posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja. Za gradbena dela in izboljšave, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, je potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov.
Glede na to, da se obravnavano gradbeno dovoljenje nanaša na spremembo namembnosti poslovnega prostora v stanovanje, je verjetno, da – vsaj posredno, na opisani način – zajema tudi izdelavo inštalacij, kot to navajajo tožniki. Notranja električna, vodovodna, plinovodna in toplovodna napeljava, ki je za hišnimi priključki in se nahaja v skupnih prostorih, pomeni skupne dele večstanovanjske hiše, tako da priključitev inštalacij, namenjenih predmetnim prostorom, na tako napeljavo, smiselno pomeni poseg v skupne dele.
gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - rekonstrukcija objekta - frčada
Sodišče pritrjuje stališču toženke, da gre pri izvedbi frčad praviloma za poseg v konstrukcijo objekta, saj je z njeno izgradnjo praviloma poseženo v ostrešje kot nosilno konstrukcijo strehe (špirovce). Ni pa izključeno, da posamezna izvedba frčade v nosilno konstrukcijo ne posega in bi lahko njena izgradnja pomenila zgolj dela, ki pomenijo investicijsko vzdrževanje objekta.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi
Investitor je vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja priložil tudi listine, s katerimi dokazuje pravico graditi. Gre za dokazila, ki se nanašajo med drugim na zemljišča, ki jih tožeča stranka v tožbi navaja kot zemljišča, na katerih investitor ni izkazal pravice graditi v smislu 56. člena ZGO-1. Upravnemu spisu so priložene listine, ki to pravico za sporna zemljišča izkazujejo, zato sodišče ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 56. člena ZGO-1 ugotavlja, da je investitor pravico graditi izkazal.
Tožeča stranka je zato, ker je lastnik nepremičnin v vplivnem območju iz 6. točke drugega odstavka 54. člena ZVO-1, imela na podlagi drugega odstavka 64. člena ZVO-1 pravico do udeležbe v postopku za izdajo okoljevarstvenega soglasja in bi morala svoj pravni interes oziroma ugovore, ki se nanašajo na varstvo kmetijskih ter njihovo sanacijo, varovati v tem postopku.
Kljub jasnemu stališču sodišča, da mora investitor izkazati pravico graditi na celotnem varovalnem pasu, toženka zaradi napačnega stališča, da pravice graditi ni treba izkazati za vsa zemljišča v varovalnem pasu, ampak le za zemljišča, na katerih se bo izvajala gradnja, ni ugotavljala, ali predložene listine, ki jih je predložil investitor, izkazujejo njegovo pravico graditi.