gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi - soglasje solastnikov - dogovor o gradnji - izvedba komunalne uredbe
Tožnika v obravnavani zadevi svoje stališče opirata zgolj na trditve o formalni neustreznosti predložene listine, ne trdita pa, da gradbena dela, ki so predmet obravnavanega gradbenega dovoljenja, ne ustrezajo tistim, ki so predmet dogovora. Pri tem so ta dela tudi v dogovoru opredeljena s konkretno projektno dokumentacijo, tako da ni mogoče govoriti o tem, da bi bil dogovor kakorkoli nedoločen ali zgolj načelen. Sodišče iz vseh naštetih razlogov ugotavlja, da ta dogovor pomeni ustrezno dokazilo o pravici graditi za izdelavo vodovodnega priključka.
ZGO-1 člen 2, 2-7, 2-7, 66, 66-1. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planskih celot 1, 8, 9, 11 in 13 v Občini Piran člen 13, 20.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - rekonstrukcija objekta - dozidava objekta
Iz upravnega spisa in zatrjevanj tožeče stranke ne izhaja, da bi se za sporno stavbno zemljišče izdelala evidenca za določitev funkcionalnega zemljišča obstoječega objekta, ki bi bila podlaga za novo evidenco in dopolnitev kartografskega dela Družbenega plana, kot je določeno v devetem odstavku točke 4.2 Družbenega plana. Glede na navedeno je pravilen zaključek tožene stranke, da je po namenski rabi kot stavbno zemljišče opredeljeno le zemljišče v površini 84 m2, preostali del pa predstavlja kmetijsko zemljišče, saj je to bilo določeno s pravnomočnim lokacijskim dovoljenjem, izdanim na podlagi sanacijskega PUP-a. Predvidena gradnja tako presega mejo zazidljivosti na obravnavani lokaciji.
Sodišče sledi ugotovitvi tožene stranke, da je glede na podatke predloženega PGD mogoče razbrati, da stari objekt, ki naj bi se rekonstruiral in dozidal, ni več jasno razviden kot obstoječi objekt in v enaki funkciji. Tudi po mnenju sodišča, bi moral imeti objekt, ki se rekonstruira in doziduje, po izvršenem posegu temeljne svojstvene značilnosti objekta pred posegom in bi moral še vedno ohraniti svoje najosnovnejše lastnosti, ki jih je imel pred predvidenim posegom oziroma obravnavano prizidavo in rekonstrukcijo. Kot je ugotovil upravni organ druge stopnje, pa v izrisu obravnavanega objekta, takšnega kot naj bi v končni posledici nastal zaradi načrtovanih gradbenih posegov, ni mogoče niti jasno opredeliti, kaj je od prvotnega objekta, ki se rekonstruira in doziduje, še ostalo, saj je v celoti vgrajen v načrtovanem objektu.
ZGO-1 člen 62, 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 43, 43/1, 43/2. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-4.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - razveljavitev gradbenega dovoljenja
Tukajšnje sodišče je v zadevi že odločalo in je s sodbo opr. št. I U 493/2010 z dne 12. 5. 2011 tožbo zavrnilo. Pri tem je sicer menilo, da je izpodbijano gradbeno dovoljenje nezakonito, vendar iz razlogov, ki jih tožnika ne moreta uveljavljati v okviru svoje pravne koristi, ker gre za izpolnjevanje pogojev za gradnjo, ki so predpisani – in se zato tudi preverjajo – izključno v okviru zaščite javne koristi. Ureditev vprašanj o umestitvi gradnje v prostor, njenem arhitektonskem oblikovanju, komunalni oskrbi in skladnosti s pogoji prostorskega akta namreč po tem stališču ni vezana na lastništvo nepremičnin v vplivnem območju te gradnje, temveč zgolj na interes širše javnosti. Ustavno sodišče RS je to sodbo z odločbo št. Up-740/12-21 z dne 2. 7. 2015 razveljavilo in zadevo vrnilo tukajšnjemu sodišču v novo odločanje.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom
Parceli predvidenega posega se v skladu s PUP nahajata v območju urejanja Sn in ne Ct, kot sta napačno ugotovila oba upravna organa. To pomeni, da upravni organ ni pravilno ugotovil, ali je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom (čl. 66 ZGO-1). Zaradi navedenega je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano gradbeno dovoljenje ter vrnilo zadevo prvostopnemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral upravni organ upoštevati, da za območje predvidene gradnje veljajo ureditveni pogoji za cono Sn ter nato presoditi, ali je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja skladen s pogoji PUP za navedeno ureditveno območje.
Izpodbijano gradbeno dovoljenje temelji na neustavni določbi 8. alinee prvega odstavka 59.a člena EZ, v skladu s katero je investitor v obravnavani zadevi izkazoval pravico graditi. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je zato sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo tako, da je izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem pa ne bo smelo uporabiti neustavne določbe 8. alinee prvega odstavka 59.a člena EZ.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - sklep o uvedbi postopka razlastitve
Glede očitka tožnikov, da investitor ni izkazal pravice graditi na zemljiščih v njuni lasti, pa sodišče pojasnjuje, da se po določbi 8. alineje prvega odstavka 54. člena ZUPUDPP) poleg dokazil iz 56. člena ZGO-1 kot dokazilo o pravici graditi, ki je po 66. členu ZGO-1 eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, šteje tudi sklep pristojnega upravnega organa o uvedbi postopka razlastitve. Postopka razlastitve sta bila v obravnavanem primeru uvedena s sklepoma, ki ju je po presoji sodišča ministrstvo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja tudi pravilno upoštevalo kot dokaz o pravici graditi na zemljiščih tožnikov.
Tožnica v postopku, v katerem se presoja zakonitost izdanega gradbenega dovoljenja, ne more uspeti z ugovori, ki se nanašajo na razlastitev. O nujnosti razlastitve in o njenem obsegu se namreč odloča v posebnem postopku po pravilih ZUreP-1, ki lahko po uvedbi postopka razlastitve (kot v obravnavanem primeru) teče tudi vzporedno s postopkom izdaje gradbenega dovoljenja. Ugovore, ki se tičejo razlastitve, lahko tožnica uveljavlja le v postopku odločanja o predlagani razlastitvi.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenje - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - pravni interes - izgradnja in delovanje gospodarske javne infrastrukture
Izgradnja in delovanje gospodarske javne infrastrukture (tudi vročevoda) načeloma pomeni izključno javni interes. Vendar pa ni mogoče vnaprej odreči pravnega interesa v zvezi s tem osebi, ki ji predpis, ki ga je treba uporabiti pri izdaji izpodbijane odločbe (v tem primeru prostorski akt), zagotavlja možnost priklopa na to infrastrukturo oziroma daje pravice v zvezi s tem. Prav to sicer trdi tožnik, vendar pa svojih trditev o posegu v to pravico ne konkretizira do take mere, da bi jih bilo mogoče preizkusiti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - nadomestna gradnja - pravnomočno zavrnjena zahteva - ponovno odločanje o zahtevi
Upravna enota je ravnala pravilno, ko je s sklepom, ki je bil kasneje sicer odpravljen, ponovno vloženo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo objekta zavrgla iz razloga, ker se dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev, od izdaje zavrnilne odločbe ni spremenilo. Okoliščine, ki po mnenju Ministrstva za okolje in prostor opravičujejo ponovno vsebinsko presojo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja (rešen spor med investitorko in tožnikom glede hišne številke ter glede električnega priključka), namreč po prvem odstavku 66. člena ZGO-1 za izdajo gradbenega dovoljenja niso odločilne. Predvideni odmiki objekta od mej parcel, ki niso v lasti investitorke, pa so bili že pred izdajo zavrnilne odločbe v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja skladni z odmiki, ki jih določa Odlok PUP, kar pomeni, da se v tem delu dejansko stanje, pomembno za odločitev, ni spremenilo.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila - načelo materialne resnice - namenska raba zemljišča
Tožena stranka je odločitev, da gre za nezazidljivo zemljišče, sprejela preuranjeno. Odločitev namreč temelji na podatku, ki ga listine predloženega upravnega spisa ne dokazujejo, kar pomeni, da dejansko stanje, na katerem temelji uporaba Uredbe o kriterijih za izračunavanja višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila, ni bilo ugotovljeno v skladu z določbo 8. člena ZUP, ki zahteva, da se v postopku pred izdajo odločbe ugotovi resnično dejansko staje in da se v ta namen ugotovijo vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - dovozna pot
Skladnost nameravane gradnje s prostorskim aktom mora presoditi upravni organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja. Te presoje prvostopenjski organ ni opravil.
ZUP člen 235, 235/1,2, 240, 240/2, 246. ZUS-1 člen 68.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - prepozna pritožba - rok za vložitev pritožbe - ničnost upravnega akta
Iz drugega odstavka 240. člena in prvega odstavka 246. ZUP izhaja, da je pravočasnost ena od procesnih predpostavk za obravnavanje pritožbe, zato z vidika pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa niso relevantne navedbe tožnika, da se je organ druge stopnje seznanil s pritožbenimi navedbami, pa kljub temu na podlagi 249. člena ZUP ni izrekel, da je sklep o dovolitvi izvršbe ničen. Prepozna pritožba ni dovoljena, nedovoljeno pritožbo pa je treba brez nadaljnjega vsebinskega presojanja pritožbenih razlogov zavreči.
ZGO-1 člen 54, 54/2, 54/2-1, 66, 66/3. ZUP člen 43, 43/1, 43/2. ZVO-1 člen 62.
gradbeno dovoljenje - vloga za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - pravni interes - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja
PGD je sicer obvezna sestavina zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja (1. točka drugega odstavka 54. člena ZGO-1), vendar pomanjkljivosti vsebine predloženega PGD ne pomenijo, da je vloga za izdajo gradbenega dovoljenja nepopolna. Vloga je namreč nepopolna takrat, ko je zaradi njene pomanjkljivosti ni mogoče obravnavati po vsebini.
Izdelana in predložena projektna dokumentacija pomeni formalni pogoj za popolnost vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, s popolnostjo vloge pa se začne upravni postopek ugotavljanja njene vsebinske utemeljenosti. Ker je del tega postopka ugotavljanje sedanjega in bodočega dejanskega stanja, tudi dopolnjevanje projektne dokumentacije med postopkom samo po sebi ne pomeni dopolnjevanja nepopolne vloge, kot zmotno meni tožnik.
Po stališču Ustavnega sodišča lahko tožnica, ker je bila v postopku sprejemanja prostorskega akta prikrajšana, da se izjavi o načrtovanih posegih v prostor v njeni neposredni soseščini, v upravnem sporu zoper gradbeno dovoljenje na spornih parcelah uveljavlja ugovore, ki so povezani z varstvom njene lastninske pravice na zemljišču, ki neposredno meji s sporno gradnjo.
ZGO-1 člen 65, 65/1, 66, 66/1. Odlok o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v Občini Nova Gorica člen 4, 5. ZUS-1 člen 17, 17/5, 30.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki - obvezne sestavine tožbe
Tožbeni ugovori glede razumnega odmika in potrebnega soglasja pred gradnjo so po presoji sodišča neutemeljeni. PUP namreč ne prepoveduje gradnje na parcelni meji (kot v konkretnem primeru), saj ne določa minimalnih odmikov od sosednje parcele. Prav tako ne določa obvezne pridobitve soglasja soseda za gradnjo v bližini ali na meji.
Sodišče je v zadevi presodilo, da kljub temu, da tožnik v (izpodbojni) tožbi izrecno ni navedel tožene stranke, je pa v tožbi pravilno navedel izpodbijani akt, ki ga je tožbi tudi priložil in iz katerega jasno izhaja, kdo je tožena stranka, s tem zadostil označitvi tožene stranke po petem odstavku 17. člena ZUS-1. Za opredelitev vsebine konkretnega upravnega spora, po stališču sodišča tudi ni (bila) nujna navedba tožbenega predloga. Kaj tožnik s tožbo zahteva, je namreč mogoče razbrati že iz njene vsebine - tožnik želi odpravo izpodbijane odločbe v celoti.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - odmera nadomestila
Upravni organ je imel podlago za izdajo izpodbijane odločbe o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora in določitev plačila nadomestila za parcelo številka 2206/7 v pravnomočni odločbi Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor z dne 19. 11. 2013, s katero je bil tožniku izrečen inšpekcijski ukrep v zvezi z ustavitvijo nadaljnje gradnje in odstranitvijo objekta. Tožbene ugovore, ki se nanašajo na to, da so na tem zemljišču vse gradnje imele potrebno dokumentacijo, da ni nikjer navedeno, da bi moral biti objekt na tej parceli oddaljen od obstoječih objektov več kot 1m, da gre za enostavni objekt, za katerega gradbeno dovoljenje ni potrebno, sodišče zavrača kot neutemeljene. Vsebinsko se ti ugovori nanašajo na prej navedeni gradbeni inšpekcijski ukrep, ki je podlaga za izdajo izpodbijanega odločbe in bi tožnik takšne ugovore lahko morebiti uveljavljal samo zoper to gradbeno inšpekcijsko odločbo.
Spremembe pravnomočnega gradbenega dovoljenja, glede na določbo 73. člena ZGO-1, ni mogoče z uspehom zahtevati po tem, ko je objekt že zgrajen in zanj izdano uporabno dovoljenje.
ZUP člen 254. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-4.1, 157, 157/1. ZUreP-1 člen 80, 80/5.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec - lokacijska informacija - sklicevanje na razloge drugostopenjske odločbe
Po določbi 254. člena ZUP se lahko organ druge stopnje sklicuje na razloge iz odločbe organa prve stopnje, v kolikor oceni, da je prvostopenjski organ v obrazložitvi odločbe pravilno presodil navedbe, ki se uveljavljajo v pritožbi. V obravnavanem primeru je drugostopenjski organ izkoristil to zakonsko dopustno možnost, saj je očitno ocenil, da so vsi razlogi glede pritožbenih navedb tožeče stranke pojasnjeni že v prvostopenjski odločbi. S tem soglaša tudi sodišče, saj je tožeča stranka enake razloge in dokazne predloge, kot jih je navajala v pritožbi, navajala tudi v izjavi in do teh se je prvostopenjski organ opredelil. To pa, po mnenju sodišča pomeni, da v postopku tožeči stranki ni bila kršena pravica do pravnega sredstva in tudi niso bila kršena pravila postopka.
Investitor je pravna ali fizična oseba, ki naroči graditev objekta, ali ki jo sam izvaja (točka 4.1. prvega odstavka 2. člena ZGO-1). V obravnavanem primeru je to tožeča stranka, saj je naročila graditev objekta zaradi opravljanja dejavnosti in izvedena dela tudi plačala, MO pa z izgradnjo prizidka soglašala in izvajala strokovni nadzor. Sodišče zato meni, da je bil pravilen in tudi utemeljen zaključek tožene stranke, da inšpekcijska zavezanka po izpodbijani odločbi tožeča stranka kot investitor. Po določbi prvega odstavka 157. člena ZGO-1 je namreč zavezanec za plačilo nadomestila za poseg v prostor investitor, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastnik zemljišča, na katerem je nedovoljena gradnja oz. objekt. To kaže, da je inšpekcijski zavezanec v primeru nelegalne gradnje primarno investitor.
Lokacijska informacija nima značaja odločbe in s tem ni podlaga za poseg v prostor. Lokacijska informacija je vir informacij za investitorje o prostorskih aktih, ki veljajo na območju parcele, na kateri se namerava graditi, nadalje o namenski rabi prostora, o območjih varovanj in omejitev, o vrstah dopustnih dejavnosti, vrstah dopustnih gradenj in drugih del ter o vrstah dopustnih objektov, glede na namen, o prostorskih ukrepih ter glede sprememb in dopolnitev oziroma glede priprave novih prostorskih aktov na območju nepremičnine.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt
V skladu s 3. členom ZGO-1 se gradnja ali rekonstrukcija lahko začne na podlagi gradbenega dovoljenja. Brez gradbenega dovoljenja se lahko začne le gradnja enostavnega objekta, ki ni v nasprotju s prostorskim aktom. To pomeni, da je za gradnjo enostavnih objektov sicer gradbeno dovoljenje ni potrebno, če gradnja ni v nasprotju s prostorskim aktom.
Dokazi, ki se zberejo v postopku, morajo biti ocenjeni vsak za sebe in zatem skupaj, nakar na podlagi tako ocenjenih dokazov uradna oseba ugotovi dejansko stanje ter nazadnje, ob upoštevanju in pojasnitvi materialnih določb predpisov, sprejme odločitev (10. člen ZUP). Uradna oseba se torej lahko odloči, da posameznega dokaza ne bo izvajala, vendar pa mora tako svojo odločitev v odločbi ustrezno utemeljiti, prvenstveno pa mora utemeljiti, zakaj je svojo odločitev sprejela na podlagi le določenih dokazov in zakaj drugim dokazom, ki so bili v postopku izvedeni, ni sledila.