ZGO-1 člen 4, 66, 66/1. ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 260, 260/9. SZ-1 člen 15, 15/2, 29, 29/1, 29/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - sprememba namembnosti - gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti dela stavbe - večstanovanjska stavba - soglasje etažnih lastnikov - pravni interes
Kadar izvedbena dela v posameznem delu pomenijo tudi poseg v skupne dele, etažni lastnik ne sme pričeti z izvajanjem del brez soglasja etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na teh skupnih delih oz. tri četrtine solastniških deležev, kadar gre za posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja. Za gradbena dela in izboljšave, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, je potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov.
Glede na to, da se obravnavano gradbeno dovoljenje nanaša na spremembo namembnosti poslovnega prostora v stanovanje, je verjetno, da – vsaj posredno, na opisani način – zajema tudi izdelavo inštalacij, kot to navajajo tožniki. Notranja električna, vodovodna, plinovodna in toplovodna napeljava, ki je za hišnimi priključki in se nahaja v skupnih prostorih, pomeni skupne dele večstanovanjske hiše, tako da priključitev inštalacij, namenjenih predmetnim prostorom, na tako napeljavo, smiselno pomeni poseg v skupne dele.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - lastnik objekta - stranka v postopku
Tožena stranka je spremenila prvostopenjsko odločbo v delu, ki se nanaša na same lastnike zemljišča, tako da se prepovedi nanašajo samo na tožnikov nelegalno zgrajeni objekt. Dejstvo, da zemljiškoknjižna lastnica ni sodelovala v upravnem postopku in da se inšpekcijska odločba ne nanaša nanjo, torej ne predstavlja ovire za vpis. Prepoved zaradi nedovoljene gradnje po ZGO-1 se nanaša na nepremičnino, ne pa na imetnika pravic na nepremičnini, kar izhaja tudi iz ustaljene zemljiškoknjižne sodne prakse. Glede na navedeno ni potrebno sodelovanje MO Celje kot lastnice funkcionalnega zemljišča kot stranke v upravnem in sodnem postopku.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi
Investitor je vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja priložil tudi listine, s katerimi dokazuje pravico graditi. Gre za dokazila, ki se nanašajo med drugim na zemljišča, ki jih tožeča stranka v tožbi navaja kot zemljišča, na katerih investitor ni izkazal pravice graditi v smislu 56. člena ZGO-1. Upravnemu spisu so priložene listine, ki to pravico za sporna zemljišča izkazujejo, zato sodišče ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 56. člena ZGO-1 ugotavlja, da je investitor pravico graditi izkazal.
Tožeča stranka je zato, ker je lastnik nepremičnin v vplivnem območju iz 6. točke drugega odstavka 54. člena ZVO-1, imela na podlagi drugega odstavka 64. člena ZVO-1 pravico do udeležbe v postopku za izdajo okoljevarstvenega soglasja in bi morala svoj pravni interes oziroma ugovore, ki se nanašajo na varstvo kmetijskih ter njihovo sanacijo, varovati v tem postopku.
gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - rekonstrukcija objekta - frčada
Sodišče pritrjuje stališču toženke, da gre pri izvedbi frčad praviloma za poseg v konstrukcijo objekta, saj je z njeno izgradnjo praviloma poseženo v ostrešje kot nosilno konstrukcijo strehe (špirovce). Ni pa izključeno, da posamezna izvedba frčade v nosilno konstrukcijo ne posega in bi lahko njena izgradnja pomenila zgolj dela, ki pomenijo investicijsko vzdrževanje objekta.
Kljub jasnemu stališču sodišča, da mora investitor izkazati pravico graditi na celotnem varovalnem pasu, toženka zaradi napačnega stališča, da pravice graditi ni treba izkazati za vsa zemljišča v varovalnem pasu, ampak le za zemljišča, na katerih se bo izvajala gradnja, ni ugotavljala, ali predložene listine, ki jih je predložil investitor, izkazujejo njegovo pravico graditi.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi - soglasje solastnikov - dogovor o gradnji - izvedba komunalne uredbe
Tožnika v obravnavani zadevi svoje stališče opirata zgolj na trditve o formalni neustreznosti predložene listine, ne trdita pa, da gradbena dela, ki so predmet obravnavanega gradbenega dovoljenja, ne ustrezajo tistim, ki so predmet dogovora. Pri tem so ta dela tudi v dogovoru opredeljena s konkretno projektno dokumentacijo, tako da ni mogoče govoriti o tem, da bi bil dogovor kakorkoli nedoločen ali zgolj načelen. Sodišče iz vseh naštetih razlogov ugotavlja, da ta dogovor pomeni ustrezno dokazilo o pravici graditi za izdelavo vodovodnega priključka.
nelegalna gradnja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo okolja - odmera nadomestila
Postopek odmere nadomestila je bil uveden po uradni dolžnosti potem, ko je upravni organ, pristojen za izdajo odmerne odločbe, prejel inšpekcijsko odločbo, izdano na podlagi 152. člena ZGO-1. Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat pojasnilo, da je v takih primerih upravni organ vezan na inšpekcijsko odločbo.
ZGO-1 člen 2, 2-7, 2-7, 66, 66-1. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planskih celot 1, 8, 9, 11 in 13 v Občini Piran člen 13, 20.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - rekonstrukcija objekta - dozidava objekta
Iz upravnega spisa in zatrjevanj tožeče stranke ne izhaja, da bi se za sporno stavbno zemljišče izdelala evidenca za določitev funkcionalnega zemljišča obstoječega objekta, ki bi bila podlaga za novo evidenco in dopolnitev kartografskega dela Družbenega plana, kot je določeno v devetem odstavku točke 4.2 Družbenega plana. Glede na navedeno je pravilen zaključek tožene stranke, da je po namenski rabi kot stavbno zemljišče opredeljeno le zemljišče v površini 84 m2, preostali del pa predstavlja kmetijsko zemljišče, saj je to bilo določeno s pravnomočnim lokacijskim dovoljenjem, izdanim na podlagi sanacijskega PUP-a. Predvidena gradnja tako presega mejo zazidljivosti na obravnavani lokaciji.
Sodišče sledi ugotovitvi tožene stranke, da je glede na podatke predloženega PGD mogoče razbrati, da stari objekt, ki naj bi se rekonstruiral in dozidal, ni več jasno razviden kot obstoječi objekt in v enaki funkciji. Tudi po mnenju sodišča, bi moral imeti objekt, ki se rekonstruira in doziduje, po izvršenem posegu temeljne svojstvene značilnosti objekta pred posegom in bi moral še vedno ohraniti svoje najosnovnejše lastnosti, ki jih je imel pred predvidenim posegom oziroma obravnavano prizidavo in rekonstrukcijo. Kot je ugotovil upravni organ druge stopnje, pa v izrisu obravnavanega objekta, takšnega kot naj bi v končni posledici nastal zaradi načrtovanih gradbenih posegov, ni mogoče niti jasno opredeliti, kaj je od prvotnega objekta, ki se rekonstruira in doziduje, še ostalo, saj je v celoti vgrajen v načrtovanem objektu.
ZGO-1 člen 62, 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 43, 43/1, 43/2. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-4.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - razveljavitev gradbenega dovoljenja
Tukajšnje sodišče je v zadevi že odločalo in je s sodbo opr. št. I U 493/2010 z dne 12. 5. 2011 tožbo zavrnilo. Pri tem je sicer menilo, da je izpodbijano gradbeno dovoljenje nezakonito, vendar iz razlogov, ki jih tožnika ne moreta uveljavljati v okviru svoje pravne koristi, ker gre za izpolnjevanje pogojev za gradnjo, ki so predpisani – in se zato tudi preverjajo – izključno v okviru zaščite javne koristi. Ureditev vprašanj o umestitvi gradnje v prostor, njenem arhitektonskem oblikovanju, komunalni oskrbi in skladnosti s pogoji prostorskega akta namreč po tem stališču ni vezana na lastništvo nepremičnin v vplivnem območju te gradnje, temveč zgolj na interes širše javnosti. Ustavno sodišče RS je to sodbo z odločbo št. Up-740/12-21 z dne 2. 7. 2015 razveljavilo in zadevo vrnilo tukajšnjemu sodišču v novo odločanje.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - sklep o uvedbi postopka razlastitve
Glede očitka tožnikov, da investitor ni izkazal pravice graditi na zemljiščih v njuni lasti, pa sodišče pojasnjuje, da se po določbi 8. alineje prvega odstavka 54. člena ZUPUDPP) poleg dokazil iz 56. člena ZGO-1 kot dokazilo o pravici graditi, ki je po 66. členu ZGO-1 eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, šteje tudi sklep pristojnega upravnega organa o uvedbi postopka razlastitve. Postopka razlastitve sta bila v obravnavanem primeru uvedena s sklepoma, ki ju je po presoji sodišča ministrstvo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja tudi pravilno upoštevalo kot dokaz o pravici graditi na zemljiščih tožnikov.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom
Parceli predvidenega posega se v skladu s PUP nahajata v območju urejanja Sn in ne Ct, kot sta napačno ugotovila oba upravna organa. To pomeni, da upravni organ ni pravilno ugotovil, ali je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom (čl. 66 ZGO-1). Zaradi navedenega je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano gradbeno dovoljenje ter vrnilo zadevo prvostopnemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral upravni organ upoštevati, da za območje predvidene gradnje veljajo ureditveni pogoji za cono Sn ter nato presoditi, ali je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja skladen s pogoji PUP za navedeno ureditveno območje.
Tožnica v postopku, v katerem se presoja zakonitost izdanega gradbenega dovoljenja, ne more uspeti z ugovori, ki se nanašajo na razlastitev. O nujnosti razlastitve in o njenem obsegu se namreč odloča v posebnem postopku po pravilih ZUreP-1, ki lahko po uvedbi postopka razlastitve (kot v obravnavanem primeru) teče tudi vzporedno s postopkom izdaje gradbenega dovoljenja. Ugovore, ki se tičejo razlastitve, lahko tožnica uveljavlja le v postopku odločanja o predlagani razlastitvi.
Izpodbijano gradbeno dovoljenje temelji na neustavni določbi 8. alinee prvega odstavka 59.a člena EZ, v skladu s katero je investitor v obravnavani zadevi izkazoval pravico graditi. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je zato sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo tako, da je izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem pa ne bo smelo uporabiti neustavne določbe 8. alinee prvega odstavka 59.a člena EZ.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenje - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - pravni interes - izgradnja in delovanje gospodarske javne infrastrukture
Izgradnja in delovanje gospodarske javne infrastrukture (tudi vročevoda) načeloma pomeni izključno javni interes. Vendar pa ni mogoče vnaprej odreči pravnega interesa v zvezi s tem osebi, ki ji predpis, ki ga je treba uporabiti pri izdaji izpodbijane odločbe (v tem primeru prostorski akt), zagotavlja možnost priklopa na to infrastrukturo oziroma daje pravice v zvezi s tem. Prav to sicer trdi tožnik, vendar pa svojih trditev o posegu v to pravico ne konkretizira do take mere, da bi jih bilo mogoče preizkusiti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - nadomestna gradnja - pravnomočno zavrnjena zahteva - ponovno odločanje o zahtevi
Upravna enota je ravnala pravilno, ko je s sklepom, ki je bil kasneje sicer odpravljen, ponovno vloženo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo objekta zavrgla iz razloga, ker se dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev, od izdaje zavrnilne odločbe ni spremenilo. Okoliščine, ki po mnenju Ministrstva za okolje in prostor opravičujejo ponovno vsebinsko presojo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja (rešen spor med investitorko in tožnikom glede hišne številke ter glede električnega priključka), namreč po prvem odstavku 66. člena ZGO-1 za izdajo gradbenega dovoljenja niso odločilne. Predvideni odmiki objekta od mej parcel, ki niso v lasti investitorke, pa so bili že pred izdajo zavrnilne odločbe v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja skladni z odmiki, ki jih določa Odlok PUP, kar pomeni, da se v tem delu dejansko stanje, pomembno za odločitev, ni spremenilo.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila - načelo materialne resnice - namenska raba zemljišča
Tožena stranka je odločitev, da gre za nezazidljivo zemljišče, sprejela preuranjeno. Odločitev namreč temelji na podatku, ki ga listine predloženega upravnega spisa ne dokazujejo, kar pomeni, da dejansko stanje, na katerem temelji uporaba Uredbe o kriterijih za izračunavanja višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila, ni bilo ugotovljeno v skladu z določbo 8. člena ZUP, ki zahteva, da se v postopku pred izdajo odločbe ugotovi resnično dejansko staje in da se v ta namen ugotovijo vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - dovozna pot
Skladnost nameravane gradnje s prostorskim aktom mora presoditi upravni organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja. Te presoje prvostopenjski organ ni opravil.
ZGO-1 člen 54, 54/2, 54/2-1, 66, 66/3. ZUP člen 43, 43/1, 43/2. ZVO-1 člen 62.
gradbeno dovoljenje - vloga za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - pravni interes - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja
PGD je sicer obvezna sestavina zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja (1. točka drugega odstavka 54. člena ZGO-1), vendar pomanjkljivosti vsebine predloženega PGD ne pomenijo, da je vloga za izdajo gradbenega dovoljenja nepopolna. Vloga je namreč nepopolna takrat, ko je zaradi njene pomanjkljivosti ni mogoče obravnavati po vsebini.
Izdelana in predložena projektna dokumentacija pomeni formalni pogoj za popolnost vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, s popolnostjo vloge pa se začne upravni postopek ugotavljanja njene vsebinske utemeljenosti. Ker je del tega postopka ugotavljanje sedanjega in bodočega dejanskega stanja, tudi dopolnjevanje projektne dokumentacije med postopkom samo po sebi ne pomeni dopolnjevanja nepopolne vloge, kot zmotno meni tožnik.
Po stališču Ustavnega sodišča lahko tožnica, ker je bila v postopku sprejemanja prostorskega akta prikrajšana, da se izjavi o načrtovanih posegih v prostor v njeni neposredni soseščini, v upravnem sporu zoper gradbeno dovoljenje na spornih parcelah uveljavlja ugovore, ki so povezani z varstvom njene lastninske pravice na zemljišču, ki neposredno meji s sporno gradnjo.
ZUP člen 235, 235/1,2, 240, 240/2, 246. ZUS-1 člen 68.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - prepozna pritožba - rok za vložitev pritožbe - ničnost upravnega akta
Iz drugega odstavka 240. člena in prvega odstavka 246. ZUP izhaja, da je pravočasnost ena od procesnih predpostavk za obravnavanje pritožbe, zato z vidika pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa niso relevantne navedbe tožnika, da se je organ druge stopnje seznanil s pritožbenimi navedbami, pa kljub temu na podlagi 249. člena ZUP ni izrekel, da je sklep o dovolitvi izvršbe ničen. Prepozna pritožba ni dovoljena, nedovoljeno pritožbo pa je treba brez nadaljnjega vsebinskega presojanja pritožbenih razlogov zavreči.