gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi - pogodba o služnostni pravici - izjave strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
Stališče toženke, da je tožnica dala soglasje k nameravani gradnji s podpisom pogodbe, iz katere ne izhajajo (posredno ali neposredno) bistvene značilnosti te gradnje, pomeni nepravilno uporabo materialnega zakona, zaradi katere tožnica toženki ni omogočila ustrezne udeležbe v postopku, kot jo predvidevata 63. in prvi odstavek 65. člena ZGO-1. Zato je ostalo povsem nerazjasnjeno, ali je obravnavana transformatorska postaja v resnici načrtovana bližje tožničini nepremičnini, kot je to brez njenega soglasja dovoljeno s prostorskim aktom, kar tožnica smiselno trdi.
Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka pomeni ugotovitev inšpektorja, da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa, torej vsebinsko odločitev. Taka odločitev lahko poseže tudi v pravice in koristi osebe, ki je te pravice in koristi v inšpekcijskem postopku varovala (ali bi jih morala varovati) kot stranski udeleženec.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - pooblastila inšpektorja - vstop v prostore
Sodišče nima pomislekov glede zaključkov upravnega organa, da je gradnja, ki sta jo izvedla tožnika, v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem. Zgrajeni objekt je višji, kot je določeno v izdanem gradbenem dovoljenju, ima strešno teraso, v njem pa je več enot, namenjenih turistični dejavnosti.
Inšpektor je imel pooblastilo za ogled predmetnih prostorov v določilu prvega odstavka 20. člena ZIN. Glede očitka tožeče stranke, da je kršil njeno pravico do nedotakljivosti stanovanja, pa sodišče dodaja, da nič v izvedenem dokaznem postopku ob ogledu ni kazalo na to, da gre za stanovanjske prostore, niti tega nista zatrjevala tožnika v svojem dopisu, ki sta ga naslovila na prvostopni organ. Poleg tega inšpektor pri drugem ogledu v prostore ni vstopil, ampak si jih je ogledal le od zunaj.
Tožeča stranka lahko kot stranski udeleženec v postopku, v katerem se v okviru ureditve nivojskih prehodov cest z železniško progo, odloča tudi o dovolitvi gradnje povezovalne ceste, v upravnem postopku in posledično tudi v upravnem sporu ščiti svoj pravni položaj le z ugovori, ki so vezani na nepremičnine, zaradi katerih je dosegla položaj stranskega udeleženca in so z njimi povezane koristi, določene v katerem od predpisov ter kot take pravno priznane. Če te vzročne zveze ni, tožeča stranka ne more uspešno uveljavljati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja, katerih izpolnjevanje se ugotavlja v okviru javne koristi, saj sta to, poleg upravnega organa, pristojnega za odločanje, dolžna varovati državni tožilec in državni pravobranilec.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - odmera nadomestila - izrek inšpekcijskega ukrepa
V postopku za odmero nadomestila – enako pa tudi v upravnem sporu v zvezi s tem postopkom – ni mogoče izpodbijati okoliščin, ki izhajajo iz inšpekcijske odločbe, torej vrste nelegalne gradnje, njenega obsega in investitorstva oziroma inšpekcijskega zavezanca.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - posebne prepovedi - izbris zaznambe posebnih prepoved
Tožeča stranka gradbenega dovoljenja za gradnjo objekta ni pridobila. Ker predstavlja objekt nelegalno gradnjo, so utemeljene tudi prepovedi, izrečene na podlagi 158. člena ZGO-1. Zato izbris zaznambe teh prepovedi oziroma pogoji zanj po določbi drugega odstavka 159. člena ZGO-1 niso izpolnjeni.
V zvezi z očitkom opustitve navedbe, da so bili prisotni lastniki parcel pozvani, naj geodetu pokažejo svoja zemljišča oziroma opišejo potek meje v naravi, se toženka v obrazložitvah obeh sklepov opira izključno na vsebino tožbe A.A., B.B. in C.C., kar pa po presoji sodišča ne zadostuje za zanesljivo ugotovitev, da je do tega dejanja na mejni obravnavi sploh prišlo in bi ga tožnica zato morala vnesti v zapisnik. Navedbe v tožbi so namreč nujno obremenjene z interesi oseb, ki so jo vložile, tožnica pa ves čas postopka konsistentno zatrjuje drugače. V zvezi s tem se sklicuje na okoliščino, da so stranke, navzoče na mejni obravnavi, zapisnik (ki se po vsebini ujema z njenimi navedbami) brez pripomb podpisale, glede dejanskega poteka obravnave pa je večkrat predlagala tudi njihovo zaslišanje. Ta okoliščina in dokazni predlog sta že na prvi pogled pomembna za ugotovitev dejanskega stanja, njuna vsebina pa je očitno neskladna z edinim dokazom, na katerega je toženka oprla svojo svojo odločitev. Kljub temu se toženka do njiju sploh ni opredelila, kar po presoji sodišča pomeni, da je njena dokazna ocena tako pomanjkljiva, da nanjo ni mogoče opreti zanesljivih ugotovitev o dejanskem stanju.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi - pravno pomembne okoliščine - stranski udeleženec - pravni interes
Tehnični ukrepi za zagotovitev mehanske stabilnosti in odpornosti objekta ter prek njih tudi geološka sestava tal pomenijo pravno pomembne okoliščine v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja le toliko, kolikor to izhaja iz predpisa, ki določa sestavine projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - prepoved uporabe objekta - sprememba namembnosti - sprememba izgleda objekta - uporabno dovoljenje
Ker je v skladu s 5. členom ZGO-1 uporabno dovoljenje pogoj za začetek uporabe objekta, ki je bil zgrajen ali rekonstruiran na podlagi gradbenega dovoljenja, ali se mu je na podlagi gradbenega dovoljenja spremenila namembnost, to pa nesporno ni bilo pridobljeno, je inšpekcijski organ pravilno izdal odločbo o prepovedi uporabe tega dela objekta, in sicer do pridobitve uporabnega dovoljenja. Glede na to, da se je z gradbenimi posegi spremenila oblika vhoda v objekt na zunanji ureditvi in je bila namesto stopnic izvedena rampa, zaradi bolj primernega dostopa invalidov v objekt, upravna organa nista imela podlage za uporabo določbe tretjega odstavka 5. člena ZGO-1, ki določa, da uporabno dovoljenje ni potrebno, če do spremembe izgleda objekta ne bi prišlo.
Tožničin pravni interes in s tem njeno aktivno legitimacijo za vložitev izrednih pravnih sredstev v upravnem postopku je treba presojati v okviru vprašanja, ali bi odprava uporabnega dovoljenja oziroma izrek tega dovoljenja za nično imeli neposreden vpliv na izboljšanje pravnega položaja tožnice kot lastnice zemljišč, ki so bila navedena v gradbenem, ne pa tudi uporabnem dovoljenju, in mejijo na zemljišča, ki so navedena v uporabnem dovoljenju.
Iz izpodbijane odločbe in priloženih upravnih spisov izhaja, da je v obravnavanem primeru organ z odločbo z dne 28. 1. 1998 dovolil obnovo postopka in sicer v obsegu, da se v njem zaslišita predlagatelja obnove. Navedeno po presoji sodišča pomeni, da je dovoljena obnova postopka zaradi varovanja njunih pravic in pravnih koristi.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - stavbna pravica - prenehanje stavbne pravice
Glede prenehanja stavbne pravice SPZ določa, da stavbna pravica preneha z izbrisom iz zemljiške knjige. Navedena določba se v pravni teoriji razlaga tako, da je tudi za redno prenehanje stavbne pravice potreben izbris iz zemljiške knjige. Torej stavbna pravica ne preneha s samim potekom dobe, za katero je bila dogovorjena. Izbris stavbne pravice ima tako konstitutivni učinek. Glede na navedeno sodišče zavrača tožbeni ugovor, da je v obravnavanem primeru stavna pravica, ki je bila ustanovljena za čas pet let, pred izdajo gradbenega dovoljenja že prenehala.
uporabno dovoljenje - stranka v postopku - etažni lastnik
Postopek izdaje uporabnega dovoljenja predstavlja posebno vrsto postopka upravnega nadzora. V njem se v javnem interesu preverjajo skladnost izvedene gradnje z izdanim gradbenim dovoljenjem in tehnična vprašanja glede gradnje objekta. V tem postopku dana pooblastila organu so torej namenjena zagotovitvi oziroma ugotovitvi stanja, na podlagi katerega je mogoče uporabno dovoljenje izdati. Zato ZGO-1 v tem postopku priznava status stranke samo investitorju, ostale osebe pa imajo možnost varovanja svojih pravic in pravnih koristi v zvezi z objektom v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - rok za vložitev predloga - načelo proste presoje dokazov
Med strankami je sporno, kdaj sta stranki z interesom izvedeli, da je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Iz predloga za obnovo postopka izhaja, da je dne 22. 10. 2012 gradbena inšpektorica po telefonu obvestila predlagateljico, da ima tožnik pridobljeno gradbeno dovoljenje, dne 26. 10. 2012 pa je predlagateljica to gradbeno dovoljenje tudi pridobila. Dovolj zanesljivo dokazilo o tem, da je stranka z interesom šele tedaj izvedela za gradbeno dovoljenje, pa je tudi zapisnik o sprejetju prijave z dne 11. 7. 2012, ko je B.B. na Inšpektoratu RS za promet, energetiko in prostor izjavila, da za gradnjo ograje na parcelni meji niso dali soglasja, in da tudi domnevajo, da je gradnja postavljena brez ustreznega gradbenega dovoljenja.
V skladu z 10. členom ZUP velja načelo proste presoje dokazov, kar pomeni, da o tem, katera dejstva je šteti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka oziroma odločanje v upravni zadevi po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.
Ni sporno, da so bile predmet odločanja spremembe, ki pomenijo spremembo lokacijskih pogojev, saj tožnica tej ugotovitvi toženke, na kateri izpodbijana odločba temelji, v tožbi ne ugovarja. V takem primeru pa ni mogoče izdati spremenjenega gradbenega dovoljenja.
Sodišče se strinja z razlogi prvostopenjske inšpekcijske odločbe, dopolnjenimi z razlogi drugostopenjske odločbe, iz katerih izhaja, da gre pri obravnavanem objektu za koritasti silos, ki je prevelik, da bi ga bilo dovoljeno zgraditi brez gradbenega dovoljenja, in to tako po predpisih, veljavnih v času njegove gradnje, kot tudi po tistih, ki so veljali v času izdaje izpodbijane odločbe.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - emisije - dovozna pot
Tožnik v okviru upravnega postopka za izdajo gradbenega dovoljenja ne more zahtevati ureditve pravnih razmerij izven okvirov, ki jih postavljajo predpisi, ki urejajo izdajo gradbenega dovoljenja. Dovoljenost emisij, ki jih je dolžan trpeti, je zato mogoče presojati izključno s stališča teh predpisov, ne pa po splošnih načelih stvarnega prava, kar je lahko le predmet pravdnega postopka.
Tako dovozna pot, kot tudi utrjena površina dvorišča imata status samostojnih objektov, zato ju je treba kot taka obravnavati tudi s stališča skladnosti nameravane gradnje s prostorskim aktom.
soglasje upravljavca javne ceste - ničnost soglasja upravljavca javne ceste - gradnja v varovalnem pasu občinske ceste - upravičeni predlagatelj - pravni interes
Odločba je po svoji vsebini soglasje upravljavca javne ceste, ki je sicer pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, vendar se z njim ne odloča o dovoljenosti gradnje, temveč izključno o sprejemljivosti gradnje s stališča varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - nezahtevni objekt - gradnja na kmetijskem zemljišču
Nameravana gradnja se nahaja na parceli št. 74/4, ki je uvrščena med kmetijska zemljišča. Gradnja na takšnih zemljiščih pa je dopustna le izjemoma. Izven poselitvenih območij in v conah zidanic je omogočena gradnja gospodarsko bivalnih objektov, katerih tlorisi ne smejo presegati 50 m2, ob še dodatnem pogoju, ki se nanaša na oblikovanost zemljišča. Ker je na sporni parceli že zgrajen gospodarsko bivalni objekt, to pomeni, da je dejansko to zemljišče (ob upoštevanju vseh izjem) že pozidano in posledično nameravana gradnja na njem ni dopustna.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - vplivno območje gradnje - pravni interes
Tožnica lahko v postopku varuje le svoje osebne pravice in pravne koristi, ki jih ima kot lastnica nepremičnine na vplivnem območju, ne more pa uveljavljati ugovorov, ki se ne tičejo neposredno njenih interesov.