gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi - pravno pomembne okoliščine - stranski udeleženec - pravni interes
Tehnični ukrepi za zagotovitev mehanske stabilnosti in odpornosti objekta ter prek njih tudi geološka sestava tal pomenijo pravno pomembne okoliščine v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja le toliko, kolikor to izhaja iz predpisa, ki določa sestavine projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - prepoved uporabe objekta - sprememba namembnosti - sprememba izgleda objekta - uporabno dovoljenje
Ker je v skladu s 5. členom ZGO-1 uporabno dovoljenje pogoj za začetek uporabe objekta, ki je bil zgrajen ali rekonstruiran na podlagi gradbenega dovoljenja, ali se mu je na podlagi gradbenega dovoljenja spremenila namembnost, to pa nesporno ni bilo pridobljeno, je inšpekcijski organ pravilno izdal odločbo o prepovedi uporabe tega dela objekta, in sicer do pridobitve uporabnega dovoljenja. Glede na to, da se je z gradbenimi posegi spremenila oblika vhoda v objekt na zunanji ureditvi in je bila namesto stopnic izvedena rampa, zaradi bolj primernega dostopa invalidov v objekt, upravna organa nista imela podlage za uporabo določbe tretjega odstavka 5. člena ZGO-1, ki določa, da uporabno dovoljenje ni potrebno, če do spremembe izgleda objekta ne bi prišlo.
Tožničin pravni interes in s tem njeno aktivno legitimacijo za vložitev izrednih pravnih sredstev v upravnem postopku je treba presojati v okviru vprašanja, ali bi odprava uporabnega dovoljenja oziroma izrek tega dovoljenja za nično imeli neposreden vpliv na izboljšanje pravnega položaja tožnice kot lastnice zemljišč, ki so bila navedena v gradbenem, ne pa tudi uporabnem dovoljenju, in mejijo na zemljišča, ki so navedena v uporabnem dovoljenju.
Iz izpodbijane odločbe in priloženih upravnih spisov izhaja, da je v obravnavanem primeru organ z odločbo z dne 28. 1. 1998 dovolil obnovo postopka in sicer v obsegu, da se v njem zaslišita predlagatelja obnove. Navedeno po presoji sodišča pomeni, da je dovoljena obnova postopka zaradi varovanja njunih pravic in pravnih koristi.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - stavbna pravica - prenehanje stavbne pravice
Glede prenehanja stavbne pravice SPZ določa, da stavbna pravica preneha z izbrisom iz zemljiške knjige. Navedena določba se v pravni teoriji razlaga tako, da je tudi za redno prenehanje stavbne pravice potreben izbris iz zemljiške knjige. Torej stavbna pravica ne preneha s samim potekom dobe, za katero je bila dogovorjena. Izbris stavbne pravice ima tako konstitutivni učinek. Glede na navedeno sodišče zavrača tožbeni ugovor, da je v obravnavanem primeru stavna pravica, ki je bila ustanovljena za čas pet let, pred izdajo gradbenega dovoljenja že prenehala.
uporabno dovoljenje - stranka v postopku - etažni lastnik
Postopek izdaje uporabnega dovoljenja predstavlja posebno vrsto postopka upravnega nadzora. V njem se v javnem interesu preverjajo skladnost izvedene gradnje z izdanim gradbenim dovoljenjem in tehnična vprašanja glede gradnje objekta. V tem postopku dana pooblastila organu so torej namenjena zagotovitvi oziroma ugotovitvi stanja, na podlagi katerega je mogoče uporabno dovoljenje izdati. Zato ZGO-1 v tem postopku priznava status stranke samo investitorju, ostale osebe pa imajo možnost varovanja svojih pravic in pravnih koristi v zvezi z objektom v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - rok za vložitev predloga - načelo proste presoje dokazov
Med strankami je sporno, kdaj sta stranki z interesom izvedeli, da je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Iz predloga za obnovo postopka izhaja, da je dne 22. 10. 2012 gradbena inšpektorica po telefonu obvestila predlagateljico, da ima tožnik pridobljeno gradbeno dovoljenje, dne 26. 10. 2012 pa je predlagateljica to gradbeno dovoljenje tudi pridobila. Dovolj zanesljivo dokazilo o tem, da je stranka z interesom šele tedaj izvedela za gradbeno dovoljenje, pa je tudi zapisnik o sprejetju prijave z dne 11. 7. 2012, ko je B.B. na Inšpektoratu RS za promet, energetiko in prostor izjavila, da za gradnjo ograje na parcelni meji niso dali soglasja, in da tudi domnevajo, da je gradnja postavljena brez ustreznega gradbenega dovoljenja.
V skladu z 10. členom ZUP velja načelo proste presoje dokazov, kar pomeni, da o tem, katera dejstva je šteti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka oziroma odločanje v upravni zadevi po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.
Ni sporno, da so bile predmet odločanja spremembe, ki pomenijo spremembo lokacijskih pogojev, saj tožnica tej ugotovitvi toženke, na kateri izpodbijana odločba temelji, v tožbi ne ugovarja. V takem primeru pa ni mogoče izdati spremenjenega gradbenega dovoljenja.
Sodišče se strinja z razlogi prvostopenjske inšpekcijske odločbe, dopolnjenimi z razlogi drugostopenjske odločbe, iz katerih izhaja, da gre pri obravnavanem objektu za koritasti silos, ki je prevelik, da bi ga bilo dovoljeno zgraditi brez gradbenega dovoljenja, in to tako po predpisih, veljavnih v času njegove gradnje, kot tudi po tistih, ki so veljali v času izdaje izpodbijane odločbe.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - emisije - dovozna pot
Tožnik v okviru upravnega postopka za izdajo gradbenega dovoljenja ne more zahtevati ureditve pravnih razmerij izven okvirov, ki jih postavljajo predpisi, ki urejajo izdajo gradbenega dovoljenja. Dovoljenost emisij, ki jih je dolžan trpeti, je zato mogoče presojati izključno s stališča teh predpisov, ne pa po splošnih načelih stvarnega prava, kar je lahko le predmet pravdnega postopka.
Tako dovozna pot, kot tudi utrjena površina dvorišča imata status samostojnih objektov, zato ju je treba kot taka obravnavati tudi s stališča skladnosti nameravane gradnje s prostorskim aktom.
soglasje upravljavca javne ceste - ničnost soglasja upravljavca javne ceste - gradnja v varovalnem pasu občinske ceste - upravičeni predlagatelj - pravni interes
Odločba je po svoji vsebini soglasje upravljavca javne ceste, ki je sicer pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, vendar se z njim ne odloča o dovoljenosti gradnje, temveč izključno o sprejemljivosti gradnje s stališča varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - nezahtevni objekt - gradnja na kmetijskem zemljišču
Nameravana gradnja se nahaja na parceli št. 74/4, ki je uvrščena med kmetijska zemljišča. Gradnja na takšnih zemljiščih pa je dopustna le izjemoma. Izven poselitvenih območij in v conah zidanic je omogočena gradnja gospodarsko bivalnih objektov, katerih tlorisi ne smejo presegati 50 m2, ob še dodatnem pogoju, ki se nanaša na oblikovanost zemljišča. Ker je na sporni parceli že zgrajen gospodarsko bivalni objekt, to pomeni, da je dejansko to zemljišče (ob upoštevanju vseh izjem) že pozidano in posledično nameravana gradnja na njem ni dopustna.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - vplivno območje gradnje - pravni interes
Tožnica lahko v postopku varuje le svoje osebne pravice in pravne koristi, ki jih ima kot lastnica nepremičnine na vplivnem območju, ne more pa uveljavljati ugovorov, ki se ne tičejo neposredno njenih interesov.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 9, 9/1, 9/2, 9/3, 214.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke
V zadevi ni sporno, da se tožnik glede navedb prizadete stranke v vlogi z dne 26. 12. 2014, imenovani „odgovor na poziv za dopolnitev“, ter prilog, ki so bile priložene tej vlogi, ni imel možnosti izjaviti, zato je kršeno načelo zaslišanja stranke iz drugega odstavka 9. člena ZUP.
Upravni organ prve stopnje v obrazložitvi odločbe glede skladnosti predvidene gradnje z 8. in 9. členom PUP navaja zgolj, da ta izhaja iz vodilne mape, česar pa podrobneje ne pojasni.
Funkcija dokaznega postopka je v potrditvi ali ovrženju trditve o obstoju določenega dejstva in ne more nadomestiti trditvenega bremena strank. Šele če iz zatrjevanih dejstev izhaja uveljavljana pravna posledica, je upravni organ oziroma sodišče dolžno izvesti dokaze, predlagane v zvezi z njimi. Dejstev, ki naj bi jih dokazovala z izvedencem, pa tožnika nista navajala. Tako kot v tožbi sta neustreznost „deponije“ zatrjevala zgolj posplošeno, saj sta z obširnimi navedbami izražala le splošen dvom v spoštovanje njunih lastninskopravnih upravičenj, ki jih imata kot solastnika sosednjih nepremičnin. Ne gre torej za stališče, da bi moral stranski udeleženec v zvezi s pripombami na projekt izvedensko mnenje predložiti že na prvem naroku, temveč za to, da tožnika svojih ugovorov zoper nameravano gradnjo oziroma zoper predvideno lokacijo zbirnega mesta odpadkov sploh nista konkretizirala. Zgolj nestrinjanje s predvideno lokacijo zbirnega mesta za odpadke pa samo po sebi ne zadošča za postavitev izvedenca.
gradbeno dovoljenje - gradbeno dovoljenje za del objekta - umik predloga za izdajo gradbenega dovoljenja - ustavitev postopka - soglasje nasprotne stranke
Predlagatelj obnove postopka izdaje gradbenega dovoljenja upoštevaje uveljavljeno sodno prakso ni stranka z nasprotnim interesom v smislu določb ZUP, saj v postopku izdaje gradbenega dovoljenja investitor ne uveljavlja svojega zahtevka nasproti drugi stranki. Tožeča stranka se je upravnega postopka udeleževala zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi. Tak procesni položaj pa ne more vplivati na pravice aktivne stranke, to je osebe, na katere zahtevo je bil uveden postopek, da razpolaga z zahtevkom in ga tudi umakne.
ZGO-1 člen 74c, 74c/1, 74c/1-2, 205, 205/1. ZUN člen 51, 51/2. ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-25. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Piran člen 5, 6, 9, 18.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - nezahtevni objekt - pomožni objekt - enostavni objekt
Eden od pogojev, da pristojni upravni organ izda gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta, je tudi ta, da je nameravana gradnja skladna s prostorskim aktom (2. alineja prvega odstavka 74.c člena ZGO-1). Ker prostorski akt konkretnih določil glede dopustnosti gradenj nima, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko se je skliceval na določbe Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran. V planskih dokumentih je zemljišče tožnika opredeljeno kot nezazidljivo stavbno zemljišče, zato je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja zavrnil.
Pomožni objekti iz 51. člena ZUN so enostavni objekti iz sedaj veljavnega ZGO-1 in ne nezahtevni objekti.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12.2, 157, 157/1, 157/5. ZUP člen 102, 102/5. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost priloga.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - neskladna gradnja - nezahtevni objekt - skedenj - stik z obstoječim objektom - načelo zaslišanja stranke
Za neskladno gradnjo gre glede na določilo točke 12.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1 zato, ker je bilo gradbeno dovoljenje sicer izdano, vendar je bilo ugotovljeno, da je takšna gradnja v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, oziroma da se objekt, za katerega je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje, uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi z njim.
V gradbenem dovoljenju za gradnjo nezahtevnega objekta z dne 4. 4. 2012 je sicer res navedeno, da bo skedenj zgrajen stikoma z obstoječim objektom, vendar pa to še ne pomeni, da je lahko ta objekt sestavni del nekega drugega objekta tako, da je konstrukcijsko povezan z njim, kar je v konkretnem primeru.
Glede na to, da je bila tožeči stranki dana možnost, da se udeleži ustne obravnave z ogledom na kraju samem, razlogov za izostanek pa ni navedla, ampak zgolj to, da prosi za preložitev, sodišče meni, da ni bilo kršeno načelo zaslišanja stranke.
ZGO-1 člen 136, 136/1. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rekonstrukcija objekta - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka z izvedenimi dokazi in okoliščinami, ki so bile za odločitev v tej zadevi bistvene, to je, da je tožeča stranka posegla v statične elemente objekta, v katerem je izvajala rekonstrukcijo, in dokazi, ki to utemeljujejo, tožeče stranke pred izdajo izpodbijane odločbe ni seznanila in ji ni dala možnosti da se o njih izjavi.
Bistvena značilnost skrajšanega ugotovitvenega postopka je v tem, da v njem za ugotovitev dejstev in okoliščin, pomembnih za odločitev, ni treba opraviti nobenih dejanj v postopku kot npr. zaslišanje prič, dokazovanje z izvedenci ali ogled.