Pravilna je ugotovitev toženke, da tožnik služnosti ni izkazal, saj ne zatrjuje, da je stvarno služnost pridobil na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa, poleg tega pa tudi ne trdi, da je nastala z zakonom, kar pomeni, da bi morali biti izpolnjeni pogoji za njeno priposestvovanje, niti ne izkaže, da bi v zvezi s tem na pristojno sodišče vložil tožbo (tožbo na ugotovitev služnosti). Če služnost pravnoveljavno ni nastala, pa z gradnjo vanjo tudi ne more biti poseženo.
Glede pogoja skladnosti nameravane gradnje s prostorskim aktom (druga alineja prvega odstavka 74.c člena ZGO-1) se sodišče strinja, da veljavni Odlok o PUP minimalnih odmikov gradnje od sosednje parcele ne določa, niti ne določa obvezne pridobitve soglasja soseda za gradnjo v bližini meje. Zato ni utemeljen tožnikov ugovor, da bi prizadeta stranka za predmetno gradnjo morala pridobiti njegovo soglasje.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - možnost udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - pravni interes
Z izdajo odločbe o spremembi gradbenega dovoljenja ni moglo biti poseženo v tožničine pravice, ki jih mejašem v vplivnem območju gradnje daje materialno upravno pravo, saj je občina Vipava kot lastnica javne poti, glede na obstoječe parcelne meje, soglašala z legalizacijo stopnišča, tožnica pa ni izkazala in dokazala niti, da je bil predlog za določitev parcelne meje med parc. št. 1489/17 in 1492/3 pri pristojni geodetski upravi vložen. Pa tudi sicer domnevno neurejena parcelna meja med navedenima zemljiščema na odločitev v zadevi ne more vplivati, saj ni bil predložen noben nov dokaz kot razlog za obnovo postopka po prvem odstavku 260. člena ZUP. Sodišče še dodaja, da se upravni postopek izdaje gradbenega dovoljenja vodi v javnem interesu ter da udeleženci v njem varujejo svoje pravice, ki jim jih daje upravo pravo, predmet odločanja pa ni katerakoli dejanska korist, ampak samo pravna korist. Pravna korist je le tista osebna in neposredna korist posameznika, ki jo kot tako določa zakon ali drug predpis materialnega upravnega prava.
Koristi, ki jih želi tožnica zaradi pravdnega postopka varovati v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, so zgolj posredne, saj se nanašajo na izid drugega postopka, v katerem se ne odloča o upravnopravnem upravičenju investitorjev do gradnje. Ne gre torej za varovanje neposrednih koristi, kar za udeležbo v postopku zahteva 43. člen ZUP. Predvsem pa te koristi zgolj zato, ker se nanašajo na sodni postopek, še niso pravne, saj niso oprte na katerega od materialnih predpisov, ki jih je treba uporabiti v predmetnem upravnem postopku.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZGO-1B člen 123. SPZ člen 67. ZUS-1 člen 25, 25/3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nadomestna gradnja - odstranitev polovice dvojčka - poseg v skupne dele - stroški upravnega spora
Glede na konkretne dejanske okoliščine oziroma način gradnje obstoječega dvojčka (njegovih konstrukcijskih elementov) z odstranitvijo investitorjevega dela ne bo prišlo do (gradbenega) posega v vmesno steno oz. drug skupen konstrukcijski element. Za samo odstranitev objekta tožnikovo soglasje zato ni potrebno neglede na to, da gre pri odstranitvi polovice dvojčka za ločitev investitorjevega dela objekta od dotedanje skupne vmesne stene.
Čeprav je sodišče delno ugodilo tožbi, so stroški tega sodnega postopka oziroma nagrada za odvetnikovo delo z vidika določb Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu enaki, kot če bi tožnik uspel v celoti.
Prizadeta stranka, ki je v tem upravnem sporu zastopala nasprotni interes od tožnikovega in s tem nastopala na strani toženke ter zagovarjala stališča izpodbijane odločbe, ni upravičena do povračila stroškov upravnega spora. Poleg tega iz stališč, navedenih v 12. in 13. točki obrazložitve, izhaja, da prizadeta stranka v odgovoru, ki ni obligatoren in njegova opustitev za stranko nima posledic, ni navedla ničesar, kar bi bilo pomembno za odločitev v tej zadevi, pa to ne bi bilo navedeno že v izpodbijani odločbi.
Tožnik v upravnem sporu sicer sme izpodbijati upravni akt tudi iz razlogov, zaradi katerih se ta akt izreče za ničnega, vendar se lahko ti razlogi nanašajo le na akt, ki je predmet upravnega spora. Tožnik bi torej v obravnavani tožbi lahko navajal le razloge za ničnost izpodbijanega sklepa, ne pa tudi odločbe, na katero se ta sklep nanaša, saj bi to pripeljalo do podvajanja odločanja o ničnosti te odločbe. Navedb, ki se nanašajo izključno na zatrjevano ničnost gradbenega dovoljenja in njegove spremembe, zato sodišče v tem upravnem sporu ni moglo upoštevati.
Sodišče se načeloma strinja s stališčem toženke, da tožnik v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja že glede na zakonsko ureditev ne more biti stranka, prav tako tudi, da je svoj pravni interes v zvezi s predmetno gradnjo lahko varoval v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - ovire pri pridobivanju gradbenega dovoljenja
Za presojo v tej zadevi ni pomembno niti ali gradnja izpolnjuje pogoje za pridobitev gradbenega dovoljenja, niti zakaj tožnik gradbenega dovoljenja ni pridobil, saj je bistveno le, da tega pred začetkom del ni imel in da ga do izdaje odločbe v inšpekcijskem postopku ni pridobil.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt
Naknadna parcelacija zemljišča, na kateri stoji obravnavana gradnja, sama po sebi ne vpliva na izvršljivost inšpekcijskega ukrepa. Opis objekta v izreku, navajanje njegovih dimenzij in lege namreč niso namenjeni določitvi obsega odrejenih del, temveč zgolj identifikaciji objekta.
Utemeljena sta tožbena ugovora o neobrazloženosti prvostopenjske odločbe in o kršitvi pravil postopka upravnega organa druge stopnje. Sodišče namreč soglaša s tožbeno trditvijo, da prvostopenjska inšpekcijska odločba ne navaja, katera dejstva in okoliščine so bile podlaga za ugotovitev, da bi bilo za obravnavano gradnjo treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - nedovoljena gradnja - za odločanje relevanten predpis
Upravnosodna praksa je enotna glede stališča, da vrsta in obseg nedovoljene gradnje nista vprašanji, ki bi bili pomembni za odločitev v zadevi odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da obveznost plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora po določbi 157. člena ZGO-1 ni odvisna od časa posega in velja za vse (še vedno) nesanirane posege v prostor, ugotovljene v inšpekcijskem postopku, ne glede na čas posega. Določitev nadomestila za nesanirani poseg v prostor namreč ne pomeni posega za nazaj, saj je bila obravnavana gradnja ob izdaji inšpekcijske odločbe še vedno v nasprotju s predpisi (tako na primer sodba Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips149/2007). Zato je toženka ravnala pravilno, ko je pri opredelitvi kriterijev za ugotavljanje in vrednotenje značilnosti območja izhajala iz predpisov, veljavnih v času izdaje odločbe, na katere se je sklicevala v odločbi, torej tudi Odloka o PUP, ne glede na to, ali je začel veljati po tem, ko je bila gradnja že izvedena.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - pomožni kmetijskih objekt - odstranitev objekta
Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvah, da je sporni objekt tlorisnih dimenzij in etažnosti drugačen od objekta, za katerega je tožnik pridobil gradbeno dovoljenje, kar je bilo ugotovljeno s pravnomočno inšpekcijsko odločba z dne 25. 4. 2013. Upoštevaje to dejstvo gre v obravnavanem primeru nedvomno za gradnjo objekta brez ustrezno spremenjenega gradbenega dovoljenja (neskladno gradnjo).
Ob upoštevanju dejstva, da tožnik zahtevanih upravnih dovoljenj za posege v prostor ni pridobil, to pomeni, da je bil zaradi ugotovljene neskladne gradnje inšpekcijski ukrep obligatoren.
O neskladni gradnji ni mogoče govoriti vselej, ko investitor razpolaga z gradbenim dovoljenjem. Če objekt gradi na način, ki ne dopušča odstranitve le neskladno zgrajenih delov objekta in posledično uskladitve s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja, ne gre več za (samo) neskladno gradnjo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Iz upravnih spisov izhaja, da je bil tožnik v postopku pred izdajo izpodbijanih odločb večkrat zaslišan, med drugim tudi izrecno o navedenih pravno pomembnih dejstvih. Tožbene navedbe, da mu toženka ni omogočila, da se izjasni o ugotovljenem dejanskem stanju, so torej s tega stališča neutemeljene, podrobneje pa jih sodišče ni moglo preizkusiti, ker jih tožnik ni v ničemer obrazložil oziroma konkretiziral.
pravica do pritožbe - predlog za odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - predlog za izrek odločbe za nično
Ne ZUP ne ZGO-1 ne določata, da je zoper odločbo ministrstva, s katero je to zavrnilo zahtevo za uporabo izrednih pravnih sredstev, dovoljena posebna pritožba.
Predloga za odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici in za izrek odločbe za nično je toženka zavrnila, ker tožnik ni navedel zakonskih razlogov za uporabo teh izrednih pravnih sredstev. Tej ugotovitvi tožnik v tožbi ne ugovarja, iz njegove vloge, ki se nahaja v upravnih spisih, pa je razvidno, da je to pravno sredstvo utemeljeval s sklicevanjem na določbe ZUP, ne da bi konkretiziral in substanciral razloge, iz katerih je bilo to vloženo. Zato sodišče pojasnjuje, da je tako trditveno kot dokazno breme za utemeljitev teh predlogov na tožniku, zgolj golo sklicevanje na zakonske določbe pa tem zahtevam ne zadosti.
stroški upravnega postopka - stranke z nasprotujočimi interesi - uporaba odvetniške tarife - potrebni oziroma upravičeni stroški
Obsežnost pisne vloge še ne utemeljuje njene zahtevnosti po vsebini, tj. zatrjevanega zahtevnega pravnega vprašanja in težje pravne problematike.
Stranki, ki je zavezanec za povrnitev stroškov, se namreč v plačilo lahko naložijo le
potrebni
oz. upravičeni stroški, torej tisti, ki se nanašajo na dejanja v postopku, s katerimi je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic tudi z navajanjem relevantnih okoliščin, ki jih je upravni organ upošteval pri svoji odločitvi. Zgolj zatrjevanje, da je bila izdelava strokovnih mnenj in fotografij potrebna, pa ne zadošča za utemeljitev nepravilnosti in nezakonitosti izpodbijane odločitve.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - avtentična razlaga predpisa
V obravnavanem primeru, ko ni sporno, da je pravilna materialna podlaga za odločitev PUP, tudi za njegovo avtentično razlago velja prehodna določba 50. člena OPN.
Sodišče sprejema razloge, ki jih toženka navaja v zvezi z ugotovitvijo, da ne gre za obstoječ objekt in da zato nameravana gradnja ni v skladu s prostorskim aktom, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja. Zato teh razlogov ne navaja ponovno, pripominja pa še, da je rekonstrukcija že pojmovno vezana na obstoječ (kar za potrebe izdaje gradbenega dovoljenja pomeni tudi legalno zgrajen) objekt, saj neobstoječega objekta ni mogoče rekonstruirati.
Disciplinski pravilnik Inženirske zbornice Slovenije člen 10, 10/3. Pravilnik o projektni dokumentaciji člen 25, 25/1.
Inženirska zbornica Slovenije - disciplinski ukrep - začasen izbris iz imenika - potrditev vodilne mape projektne dokumentacije
Tožnikovo ravnanje, to je podpis in potrditev vodilne mape projektne dokumentacije v delu, ki se nanaša na elaborat geodetskega posnetka, v katerem je navedeno, da ga izdelalo podjetje B. d.o.o., ob ugotovljenem dejstvu, da tožnik ni podpisnik elaborata geodetskega načrta, predstavlja kršitev prvega odstavka 25. člena Pravilnika o projektni dokumentaciji in šestega odstavka 6. člena ZEN in s tem kršitev 2. člena Kodeksa poklicne etike članov IZS.
gradbeno dovoljenje - stranka v postopku - stranski udeleženec - občina - pravni interes - zastopanje občine
Ustavno sodišče je v odločbi Up-699/12-25 pojasnilo, da je glede na enakost območja B. in območja A. glede na ozemlje, iz katerega izvira njegova demokratična legitimacija in glede na zgodovino nastajanja B., svet A. brez vsakega dvoma telo, ki je najbližje B. kot od C. ločeni samostojni temeljni enoti lokalne samouprave in ki je tudi najbolj primerno, da zastopa pravice in pravne koristi pritožnice, kadar in kolikor so ali bi lahko bile v koliziji z interesi C. Sodišče meni, da ni razloga, da se tudi v obravnavani zadevi prizna, da je v času upravnega postopka imela A. pravico zastopati B., ki tedaj še ni bila konstituirana. Iz navedenega razloga prvostopenjski organ vloge B., tedaj zastopane po A., ne bi smel zavreči, saj je bilo zastopanje pravilno.
Zahtevo iz četrtega odstavka 62. člena ZGO-1 je ne glede na poimenovanje mogoče obravnavati kot zahtevo občine, da se jo v postopek vključi kot stransko udeleženko zaradi varstva njenega pravnega interesa glede na dejstvo, da gre za gradnjo na njenem območju.
ZGO-1 člen 62, 62/4. ZUP člen 229, 229/1, 240, 240/2.
gradbeno dovoljenje - pritožba zoper izdano gradbeno dovoljenje - stranka v postopku - pravni interes - občina - pričakovana lastninska upravičenja
Toženka ni v zadostni meri pojasnila, zakaj izdaja spornega gradbenega dovoljenja ne posega v tožničine pravice in pravne koristi v smislu upravičenj, ki jih ima na podlagi četrtega odstavka 62. člena ZGO-1. Toženka namreč ni upoštevala, da gre za izvajanje upravičenj, ki izhajajo iz pravnega interesa, da tožnica sama ureja prostor na svojem območju, ki se že po naravi stvari izključuje z interesom A., da ureja prostor na območju tožnice.
V obravnavanem primeru ne gre le za gradnjo na območju C., ampak tudi za gradnjo na zemljiščih, ki predstavljajo občinske nepremičnine v lasti A., na katerih bi tožnica zaradi ustanovitve lahko imela določena lastninska pričakovanja, kar ves čas postopka tudi zatrjuje. S tega vidika tožničina pritožba ni bila presojana. Vpliv te okoliščine na utemeljenost zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja bi se namreč presojal v okviru ugotavljanja investitorjeve pravice graditi kot pogoja za izdajo gradbenega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe - vrstni red obravnavanja zadev - pravni interes - ponovno odločanje o odlogu že odložene izvršilne odločbe
Že odložene izvršbe v času trajanja odloga po naravi stvari ni mogoče odložiti. Ali drugače: ker je opravljanje dejanj prisilne izvršbe (v konkretni zadevi rušenje objekta) zaradi odloga prekinjeno, v tem času stranka z drugim predlogom ne more spremeniti (izboljšati) svojega pravnega položaja, torej zanj nima pravnega interesa. Upravni organ pa je dolžan na to procesno predpostavko za odločanje paziti po uradni dolžnosti.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe - vrstni red obravnavanja zadev - pravni interes - ponovno odločanje o odlogu že odložene izvršilne odločbe
Drugostopenjski organ je v izpodbijanem sklepu pojasnil, zakaj tožnik nima pravnega interesa za ponovno odločanje o odlogu že odložene izvršitve inšpekcijske odločbe, glede na pritožbene navedbe pa je pojasnil tudi, da se postopek po določbah 156.a člena ZGO-1 začne in vodi na zahtevo stranke in da je od njene volje odvisno, ali bo uveljavljala odlog izvršbe ali ne in iz katerega izmed razlogov po navedenem členu bo to uveljavljala.
Iz časovnega poteka vlaganja vlog, s katerimi je poskušal tožnik doseči odlog izvršbe, izhaja, da je upravni organ odločal v skladu z datumom prejetja predlogov. Pri tem je nepomembno, da sta bila zadnja dva na isti dan poslana še po pošti. Ker je organ tretji predlog za odlog izvršbe zaradi vložene zahteve za spremembo gradbenega dovoljenja prejel oziroma mu je bil posredovan pred vložitvijo oziroma prejemom zadnjega predloga za odlog (nanj se nanaša izpodbijani sklep), je z vidika vrstnega reda obravnavanja zadev ravnal pravilno, ko je najprej obravnaval prej prispeli predlog. Z njim je tožnik izrazil svojo voljo oz. zahtevo, naj organ odloži izvršbo zaradi vložene zahteve za spremembo gradbenega dovoljenja.