V vseh primerih nelegalnih gradenj - tudi če gre za objekte, zgrajene v času predpisov, veljavnih pred ZGO-1 - je gradbeni inšpektor dolžan izreči ukrep iz 152. člena zakona, saj zakon drugih ukrepov v ta namen ne predvideva. Glede na čas gradnje obravnavane garaže v letu 1992, ki med strankama ni sporen, je torej za presojo legalnosti zgrajenega objekta najprej relevantna zakonodaja iz tistega obdobja.
ZGO-1 člen 74c, 74c/1, 74c/1-2. Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih v Občini Sežana s spremembami in dopolnitvami ureditvenih pogojev za območje Občine Hrpelje - Kozina člen 9a. ZUS-1 člen 31, 31/2, 35, 52.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - nezahtevni objekt - kmetijsko zemljišče - tožbena novota - kumulacija tožbenih zahtevkov - nepopolna vloga
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da se zemljiška parcela, na kateri je predvidena gradnja, nahaja na območju varstva najboljših kmetijskih zemljišč, kar izhaja iz potrdila o namenski rabi zemljišča izhaja. Iz navedenih razlogov je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da objekt ne izpolnjuje vseh pogojev iz prvega odstavka 74.c člena ZGO-1, da bi lahko organ izdal gradbeno dovoljenje.
V času vložitve vloge kot v času izdaje prvostopenjske odločbe je bilo potrebno za nezahtevne objekte pridobiti gradbeno dovoljenje in v vsem tem obdobju je glede na določilo 74.c člena ZGO-1 veljalo, da je eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt tudi ta, ki v konkretnem primeru ni izpolnjen, da je nameravana gradnja skladna s prostorskim aktom.
Odločba prvostopenjskega organa, ki se nanaša na izdajo gradbenega dovoljenja, temelji na prvem odstavku 74.c člena ZGO-1, medtem ko je pravna podlaga za izdajo odločbe o nadomestilu za degradacijo oziroma uzurpacijo prostora 157. člen ZGO-1. Ker torej tožnik pomanjkljivosti tožbe v skladu s pozivom sodišča ni odpravil, ampak je vztrajal pri tem, da mu ni potrebno vložiti dveh ločenih tožb, sodišče ni moglo obravnavati tožbe v delu, ki se nanaša na izpodbijanje odločbe Upravne enote Sežana z dne 4. 9. 2014, saj zoper to odločbo tožnik ni vložil posebne tožbe, kot je bil pozvan.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZPNačrt člen 15, 15/4.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - razmerje prostorskih aktov - skladnost prostorskih aktov
Glede na zakonsko ureditev OPPN niti ni namenjen določanju prostorskih izvedbenih pogojev, temveč „podrobnejšemu“ (glede na OPN) določanju arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev znotraj pogojev, predpisanih z OPN. Iz navedenega izhaja, da se skladnost OPPN z OPN, ki jo predpisuje četrti odstavek 15. člena ZPNačrt, nanaša tudi na prostorske izvedbene pogoje, med katere smiselno spada odmik objekta od parcelne meje.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - rekonstrukcija objekta - sprememba namembnosti - poseg v skupne dele - soglasje solastnikov - pravica graditi - stroški pritožbenega postopka
Ni sporno, da je solastnikov objekta, ki se rekonstruira, več, zato je ugotovitev, da v postopku niso bila predložena soglasja vseh etažnih lastnikov, ključna za zavrnitev zahteve tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja, ki tako ni uspela izkazati pravice graditi.
Na podlagi določbe prvega odstavka 241. člena ZUP je imela pravico odgovor na pritožbo podati tudi A.A. in v posledici tega tudi pravico do povrnitve stroškov, ki so ji zaradi tega nastali. Le tako je namreč imela možnost izpodbijati razloge, ki jih je v pritožbi uveljavljala tožeča stranka in na ta način v odgovoru opozoriti na vse okoliščine upravne zadeve.
ZGO-1 člen 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 6.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - podporni zid - vzdrževalna dela
Vrste enostavnih objektov so navedene v Prilogi 2 Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ki med enostavne objekte uvršča tudi podporne zidove, kjer konstrukcija med dvema višinama zemljišča preprečuje premik višinske razlike med zemljiščema do 0,5 m. Ker v zadevi ni sporno, da znaša višinska razlika med zemljiščema cca 1,60 m, sodišče soglaša z ugotovitvijo v izpodbijani odločbi, da bi si morala tožeča stranka za gradnjo podpornega zidu pridobiti gradbeno dovoljenje. Ker si tega ni pridobila, se ne more uspešno sklicevati na izvedbo vzdrževalnih del, ki so opredeljena v določbi 10., 10.1 in 10.2. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1. Tudi po presoji sodišča izvedba vzdrževalnih del predpostavlja, da gre za vzdrževanje objekta, ki je zgrajen skladno z določbami ZGO-1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Nestrinjanje z ugotovitvijo upravnega organa, pristojnega za izdajo gradbenega dovoljenja, da za izdajo gradbenega dovoljenja niso izpolnjeni zakonsko predpisani pogoji, bi tožnik lahko uveljavljal s pravnimi sredstvi zoper odločitev o zavrženju njegove zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, ne more pa s temi razlogi utemeljevati nepravilnosti in nezakonitosti inšpekcijske odločbe.
Upravni organ je upošteval način gradnje oziroma značilnost spornega objekta in njegovega vpliva na stabilnost drugega objekta, medtem ko je način izvedbe teh ukrepov v strankini sferi. Tako tožnika ne moreta pričakovati ohranitve nezakonitega stanja, ki sta ga sama povzročila, zgolj zato, ker naj bi to vplivalo na stabilnost drugega njunega objekta.
Za izdajo gradbenega dovoljenja za rušitev objekta so izpolnjeni vsi predpisani pogoji. Spori glede lastništva tega objekta, ki so v teku, pa na izdajo dovoljenja nimajo vpliva.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom
Upravni organ je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja glede presoje, ali je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, dolžan upoštevati ureditev, kot izhaja iz (občinskega) prostorskega načrta.
Presoja, ali oseba ima pravni interes za sodelovanje v postopku, ne vsebuje tudi presoje utemeljenosti morebitnih ugovorov zoper gradnjo. V postopku odločanja o dovolitvi obnove postopka namreč upravni organ ne presoja, ali dejansko obstajajo okoliščine, ki jih želi predlagateljica uveljavljati v obnovljenem postopku. O njih bo odločal v obnovljenem postopku, v katerem se bo predlagateljica s projektno dokumentacijo šele lahko seznanila in se izjavila o gradnji, ki je predmet gradbenega dovoljenja.
uporabno dovoljenje - potrdilo o uporabnem dovoljenju - pred 31. 12. 1967 zgrajen objekt
Tožnik v postopku ni izkazal, da je bil objekt v današnjih gabaritih zgrajen pred letom 31. 12. 1967. To pa pomeni, da tudi ni izkazal, da izpolnjuje vse pogoje za izdajo potrdila o uporabnem dovoljenju po določbi 1. točke prvega odstavka 197. člena ZGO-1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - skladnost projekta s prostorskim aktom - garaža
V skladu s prvo alinejo prvega odstavka 74.c člena ZGO-1 je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt tudi skladnost nameravane gradnje s prostorskim aktom. To pomeni, da je upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pri oceni dopustnosti gradnje vezan na prostorske akte, ki urejajo območje nameravane gradnje. Glede na določbe Odloka o zazidalnem načrtu Selo, relevantne za gradnjo na sporni parceli, za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt niso izpolnjeni zakonski pogoji, ker obravnavani gradnji (gradnja garaže in gradnja pokritega parkirišča z garažnimi vrati) nista skladni s prostorskim aktom, ki umestitev pomožnih objektov predvideva le v sklopu objekta.
Pravilna je ugotovitev toženke, da tožnik služnosti ni izkazal, saj ne zatrjuje, da je stvarno služnost pridobil na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa, poleg tega pa tudi ne trdi, da je nastala z zakonom, kar pomeni, da bi morali biti izpolnjeni pogoji za njeno priposestvovanje, niti ne izkaže, da bi v zvezi s tem na pristojno sodišče vložil tožbo (tožbo na ugotovitev služnosti). Če služnost pravnoveljavno ni nastala, pa z gradnjo vanjo tudi ne more biti poseženo.
Glede pogoja skladnosti nameravane gradnje s prostorskim aktom (druga alineja prvega odstavka 74.c člena ZGO-1) se sodišče strinja, da veljavni Odlok o PUP minimalnih odmikov gradnje od sosednje parcele ne določa, niti ne določa obvezne pridobitve soglasja soseda za gradnjo v bližini meje. Zato ni utemeljen tožnikov ugovor, da bi prizadeta stranka za predmetno gradnjo morala pridobiti njegovo soglasje.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - možnost udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - pravni interes
Z izdajo odločbe o spremembi gradbenega dovoljenja ni moglo biti poseženo v tožničine pravice, ki jih mejašem v vplivnem območju gradnje daje materialno upravno pravo, saj je občina Vipava kot lastnica javne poti, glede na obstoječe parcelne meje, soglašala z legalizacijo stopnišča, tožnica pa ni izkazala in dokazala niti, da je bil predlog za določitev parcelne meje med parc. št. 1489/17 in 1492/3 pri pristojni geodetski upravi vložen. Pa tudi sicer domnevno neurejena parcelna meja med navedenima zemljiščema na odločitev v zadevi ne more vplivati, saj ni bil predložen noben nov dokaz kot razlog za obnovo postopka po prvem odstavku 260. člena ZUP. Sodišče še dodaja, da se upravni postopek izdaje gradbenega dovoljenja vodi v javnem interesu ter da udeleženci v njem varujejo svoje pravice, ki jim jih daje upravo pravo, predmet odločanja pa ni katerakoli dejanska korist, ampak samo pravna korist. Pravna korist je le tista osebna in neposredna korist posameznika, ki jo kot tako določa zakon ali drug predpis materialnega upravnega prava.
Koristi, ki jih želi tožnica zaradi pravdnega postopka varovati v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, so zgolj posredne, saj se nanašajo na izid drugega postopka, v katerem se ne odloča o upravnopravnem upravičenju investitorjev do gradnje. Ne gre torej za varovanje neposrednih koristi, kar za udeležbo v postopku zahteva 43. člen ZUP. Predvsem pa te koristi zgolj zato, ker se nanašajo na sodni postopek, še niso pravne, saj niso oprte na katerega od materialnih predpisov, ki jih je treba uporabiti v predmetnem upravnem postopku.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZGO-1B člen 123. SPZ člen 67. ZUS-1 člen 25, 25/3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nadomestna gradnja - odstranitev polovice dvojčka - poseg v skupne dele - stroški upravnega spora
Glede na konkretne dejanske okoliščine oziroma način gradnje obstoječega dvojčka (njegovih konstrukcijskih elementov) z odstranitvijo investitorjevega dela ne bo prišlo do (gradbenega) posega v vmesno steno oz. drug skupen konstrukcijski element. Za samo odstranitev objekta tožnikovo soglasje zato ni potrebno neglede na to, da gre pri odstranitvi polovice dvojčka za ločitev investitorjevega dela objekta od dotedanje skupne vmesne stene.
Čeprav je sodišče delno ugodilo tožbi, so stroški tega sodnega postopka oziroma nagrada za odvetnikovo delo z vidika določb Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu enaki, kot če bi tožnik uspel v celoti.
Prizadeta stranka, ki je v tem upravnem sporu zastopala nasprotni interes od tožnikovega in s tem nastopala na strani toženke ter zagovarjala stališča izpodbijane odločbe, ni upravičena do povračila stroškov upravnega spora. Poleg tega iz stališč, navedenih v 12. in 13. točki obrazložitve, izhaja, da prizadeta stranka v odgovoru, ki ni obligatoren in njegova opustitev za stranko nima posledic, ni navedla ničesar, kar bi bilo pomembno za odločitev v tej zadevi, pa to ne bi bilo navedeno že v izpodbijani odločbi.
Tožnik v upravnem sporu sicer sme izpodbijati upravni akt tudi iz razlogov, zaradi katerih se ta akt izreče za ničnega, vendar se lahko ti razlogi nanašajo le na akt, ki je predmet upravnega spora. Tožnik bi torej v obravnavani tožbi lahko navajal le razloge za ničnost izpodbijanega sklepa, ne pa tudi odločbe, na katero se ta sklep nanaša, saj bi to pripeljalo do podvajanja odločanja o ničnosti te odločbe. Navedb, ki se nanašajo izključno na zatrjevano ničnost gradbenega dovoljenja in njegove spremembe, zato sodišče v tem upravnem sporu ni moglo upoštevati.
Sodišče se načeloma strinja s stališčem toženke, da tožnik v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja že glede na zakonsko ureditev ne more biti stranka, prav tako tudi, da je svoj pravni interes v zvezi s predmetno gradnjo lahko varoval v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - ovire pri pridobivanju gradbenega dovoljenja
Za presojo v tej zadevi ni pomembno niti ali gradnja izpolnjuje pogoje za pridobitev gradbenega dovoljenja, niti zakaj tožnik gradbenega dovoljenja ni pridobil, saj je bistveno le, da tega pred začetkom del ni imel in da ga do izdaje odločbe v inšpekcijskem postopku ni pridobil.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt
Naknadna parcelacija zemljišča, na kateri stoji obravnavana gradnja, sama po sebi ne vpliva na izvršljivost inšpekcijskega ukrepa. Opis objekta v izreku, navajanje njegovih dimenzij in lege namreč niso namenjeni določitvi obsega odrejenih del, temveč zgolj identifikaciji objekta.
Utemeljena sta tožbena ugovora o neobrazloženosti prvostopenjske odločbe in o kršitvi pravil postopka upravnega organa druge stopnje. Sodišče namreč soglaša s tožbeno trditvijo, da prvostopenjska inšpekcijska odločba ne navaja, katera dejstva in okoliščine so bile podlaga za ugotovitev, da bi bilo za obravnavano gradnjo treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - nedovoljena gradnja - za odločanje relevanten predpis
Upravnosodna praksa je enotna glede stališča, da vrsta in obseg nedovoljene gradnje nista vprašanji, ki bi bili pomembni za odločitev v zadevi odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da obveznost plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora po določbi 157. člena ZGO-1 ni odvisna od časa posega in velja za vse (še vedno) nesanirane posege v prostor, ugotovljene v inšpekcijskem postopku, ne glede na čas posega. Določitev nadomestila za nesanirani poseg v prostor namreč ne pomeni posega za nazaj, saj je bila obravnavana gradnja ob izdaji inšpekcijske odločbe še vedno v nasprotju s predpisi (tako na primer sodba Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips149/2007). Zato je toženka ravnala pravilno, ko je pri opredelitvi kriterijev za ugotavljanje in vrednotenje značilnosti območja izhajala iz predpisov, veljavnih v času izdaje odločbe, na katere se je sklicevala v odločbi, torej tudi Odloka o PUP, ne glede na to, ali je začel veljati po tem, ko je bila gradnja že izvedena.