gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - ustavnost oziroma nezakonitost občinskega sklepa - exceptio illegalis
V zadevi ni sporno, da je tožnik zahteval izdajo gradbenega dovoljenja za objekt, ki naj bi bil zgrajen na zemljiščih, glede katerih je bil sprejet Sklep o širitvi območja stavbnih zemljišč. Sodišče meni, da omenjeni sklep v obravnavanem primeru ne bi smel biti uporabljen, saj njegova vsebina ni v skladu s četrtim odstavkom 29. člena ZPNačrt-B, ki zahteva, da mora biti iz njega razviden natančen obseg širitve stavbnih zemljišč. Poleg tega je iz predloženih upravnih spisov razvidno, da v postopku sprejemanja sklepa občina ni upoštevala niti določbe tretjega odstavka istega člena ZPNačrt, v skladu s katero bi morala sprejeti sklep (torej po sprejemu na občinskem svetu) poslati pristojnima ministrstvoma, šele po izteku petnajstdnevnega roka za odgovor pa ga objaviti v občinskem uradnem glasilu.
Stališče, da načrtovana gradnja tožnikovi stavbi ne bo zmanjšala osončenja preko predpisane meje, je prvostopenjski organ pojasnil na 10. in 11. strani izpodbijane odločbe in na podlagi podatkov v predloženi vodilni mapi PGD – dopolnitev št. 6 ugotovil, da bo ta pogoj iz OPN izpolnjen.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhajajo tudi stališča upravnega organa v zvezi z zatrjevano nelegalnostjo garaže, ki bo nadzidana, in glede hrupa v času gradnje. Glede slednjega je upravni organ pravilno navedel, da iz dopolnitve št. 6 vodilne mape izhaja, da bo morebitno povečanje hrupa v času gradnje kratkotrajno in le v dnevnem času, preseganja mejnih vrednosti pa ni pričakovati. To pomeni, da bi tožnik omenjeno lahko izpodbijal le s trditvami o preseganju mejnih vrednosti, za kar pa bi moral predložiti dokaze.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe - vrstni red obravnavanja zadeve - pravni interes - ponovno odločanje o odlogu že odložene izvršilne odločbe
Drugostopenjski organ je v izpodbijanem sklepu pojasnil, zakaj tožnika nimata pravnega interesa za ponovno odločanje o odlogu že odložene izvršitve inšpekcijske odločbe. Glede na pritožbene navedbe je pojasnil tudi, da se postopek po 156.a členu ZGO-1 začne in vodi na zahtevo stranke ter da je od njene volje odvisno, ali bo uveljavljala odlog izvršbe in iz katerega izmed razlogov po tem členu ga bo uveljavljala.
Iz časovnega poteka vlaganja vlog, s katerimi sta tožnika poskušala doseči odlog izvršbe, izhaja, da je upravni organ odločal v skladu z datumom prejetja predlogov.
Toženka je z obrazložitvijo, da ne iz navedenih dovoljenj, ne iz uradnih evidenc ne izhaja kakršnokoli tožnikovo upravičenje na zemljišču gradnje, zaradi česar v zvezi z vodovodom ne izkazuje pravnega, temveč zgolj dejanski interes, ki pa ga v obravnavanem postopku ne more uspešno uveljaviti, kar je dopolnila še s sklicevanjem na določbe SPZ, po presoji sodišča svojo odločitev utemeljila jasno, logično in v skladu z zakonom.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - lastnik nelegalne gradnje - inšpekcijski zavezanec
Nepremičnina je prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami. Vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, pa je sestavina nepremičnine, razen če zakon določa drugače. V skladu s citiranimi določili sta imela upravna organa dovolj podlage za zaključek, da je gospodarska družba zemljiškoknjižni lastnik predmetnega zemljišča skupaj z objektom na tem zemljišču. Lastnik pa je inšpekcijski zavezanec.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Gradbeni inšpektor je pravilno in zakonito izrekel ukrep na podlagi 152. člena ZGO-1, saj v zadevi ni sporno, da za obravnavano gradnjo ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, čeprav bi moralo biti.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Gradnja objekta, ki se bistveno razlikuje od objekta za katerega gradnja oz. rekonstrukcija je dovoljena z gradbenim dovoljenjem, kot je v obravnavnem primeru, ko so povečane tlorisne dimenzije objekta, pomeni gradnjo, za katero gradbeno dovoljenje ni bilo izdano, torej nelegalno gradnjo (12.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Tožbeni ugovor, da bi morala toženka ugotavljati, kateri del objekta je nelegalen in samo glede tega dela objekta izreči potrebne ukrepe, je zato neutemeljen.
Kako je na podlagi navedenih, med seboj očitno različnih podatkov, prišla do ugotovitve o dimenziji 9,05 m, toženka ne obrazlaga, čeprav se na enega od njih (kot „dolžino zahodne fasade 9,27 m“) sklicuje v obrazložitvi drugostopenjske odločbe in čeprav je tožnica s sklicevanjem na dimenzijo 10,41 m, ki naj bi izhajala iz skice D.D., na navedene razlike opozorila že v pritožbi. Ob tem je ta ugotovitev bistvena za sklepanje, da – in koliko – je bila obravnavana stavba razširjena proti severu. Kot je bilo obrazloženo, je od tega odvisno, kakšno sanacijo lahko toženka v skladu z zakonom naloži tožnici.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - obvezna razlaga predpisa - nadomestna gradnja
Iz izpodbijane odločbe in besedila obvezne razlage ni razvidno, ali je bila sporna obvezna razlaga sprejeta po postopku, predpisanem za spremembo predpisa, zato sodišče ne more preizkusiti pravilnosti upoštevanja njenih določb kot podlage za presojo izpolnjevanja pogoja za izdajo gradbenega dovoljenja iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1. Upravni organ se do tega vprašanja, kljub tožničinem ugovoru v tej smeri, ni opredelil.
ZGO-1 člen 60, 60/1, 66, 66/1. EZ-1 člen 473, 474, 475.
gradbeno dovoljenje - skrajšani ugotovitveni postopek - stranski udeleženec - lastnik služečih zemljišč
Prvi odstavek 60. člena ZGO-1 sicer določa, da se na območjih, ki se urejajo z državnim prostorskim načrtom ali z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, gradbena dovoljenja lahko izdajajo v skrajšanem ugotovitvenem postopku, vendar tak postopek ni mogoč, kadar v postopku sodelujejo stranski udeleženci.
Pridobitev služnostne pravice sama po sebi ne pomeni, da tožnik, ki je lastnik služečih zemljišč, nima več nobenih pravic ali pravnih koristi, ki bi jih lahko varoval v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nezahtevni objekt
V obravnavani zadevi med strankami ni sporno, da gradbenega dovoljenja za sporne objekte tožnika nista pridobila, zato je ugotovitev, da so obravnavani objekti nelegalna gradnja, pravilna, saj je brez gradbenega dovoljenja mogoče graditi le enostavne objekte, tožnika pa ne trdita, da bi šlo za take vrste objektov. Ugotovitvi upravnega organa, da gre za manj zahtevne objekte, ugovarjata, ker menita, da gre za nezahtevne objekte. Presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve pa po prej navedenem ni odvisna od vprašanja, ali so obravnavani objekti manj zahtevni ali nezahtevni, saj je za obe vrsti objektov treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
javno dobro - pridobitev statusa grajenega javnega dobra - cesta - ugotovitvena odločba - pravni interes
Z ugotovitveno odločbo o statusu grajenega javnega dobra se status zemljišča ni spremenil, saj je bilo to zemljišče kot javno dobro opredeljeno že s kategorizacijo javne ceste na njem, zato tožnica nima pravnega interesa za sodelovanje v postopku izdaje te odločbe.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - manj zahtevni objekt - čebelnjak - lokacijska informacija
Lokacijska informacija ni listina, ki bi dovoljevala gradnjo objekta, temveč zgolj informativno določa, kakšna gradnja je na določeni parceli glede na tistem prostoru veljavne prostorske akte mogoča.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 66, 66/1, 66/1-1, 73, 73/2. Odlok o ureditvenem načrtu Malija člen 11.
gradbeno dovoljenje - sprememba gradbenega dovoljenja - sprememba lokacijskih pogojev - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - etaža - višina objekta
Iz določbe drugega odstavka 73. člena ZGO-1 jasno izhaja, da spremembe, ki pomenijo spremembo lokacijskih pogojev, določenih v osnovnem gradbenem dovoljenju, zahtevajo izdajo novega gradbenega dovoljenja v celoti. Navedeno je razumljivo, saj je treba zaradi vsake spremembe lokacijskih pogojev (npr. odmikov objekta, njegove velikosti in etažnosti) ponovno opraviti presojo, ali je v zadevi med drugim izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1, to je, ali je PGD izdelan v skladu s prostorskim aktom, čemur v konkretnem primeru ni zadoščeno.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12, 152, 197, 197/1, 197/1-1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - gradnja novega objekta - garaža
Če se objekt odstrani, na njegovem mestu pa zgradi novega, ki ni enostaven objekt, pa gre za gradnjo novega objekta, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje in ne za „prenovo v sklopu funkcionalne celote zemljišča“.
Tudi če lopa pred graditvijo garaže ne bi bila odstranjena, česar pa tožnik izrecno niti ne zatrjuje, že dejstvo, da je sporna garaža locirana drugje, kot je bila lopa, kaže, da ne gre za isti objekt, ki je obstajal pred letom 1967, kar je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja po zakonu po 1. točki prvega odstavka 197. člena ZGO-1.
Določba 152. člena ZGO-1 gradbenemu inšpektorju ne daje pooblastila, da na podlagi konkretno ugotovljenih okoliščin, ki kažejo na nelegalno zgrajen objekt, tehta, ali sploh izreči ukrep ali pa namesto prepisanega morebiti izreči kakšen drug ukrep.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - odpravljeno gradbeno dovoljenje - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
S tem, ko je bilo izpodbijano gradbeno dovoljenje skupaj z njegovimi pravnimi posledicami odpravljeno, ne more več vplivati na pravni položaj nikogar, torej tudi na pravni položaj tožnikov v obravnavani zadevi ne.
Izrek o odstranitvi nelegalno zgrajenega objekta in vzpostaviti zemljišča v prejšnje stanje je glede na 152. člen ZGO-1 obligatoren. ZGO-1 le v primerih neskladne gradnje določa, da gradbeni inšpektor zavezancu odredi ustavitev gradnje, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja (153. člen). V obravnavani zadevi pa tožnica ni gradila v neskladju z izdanim gradbenim dovoljenje, ampak dovoljenja sploh nima. Izpodbijana odločba ji tudi ne jemlje pravice, da si naknadno pridobi dovoljenje za že izvedene posege, vendar pa tak postopek glede na zakonsko ureditev ne more imeti nobenega vpliva na odločitev v obravnavani zadevi (lahko ga bo imel na morebitno kasnejšo prisilno izvršbo).
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - pravica do brezplačnega parkiranja
Da bi bila lastnica, solastnica ali skupna lastnica zemljišč, ki so predmet izpodbijanega gradbenega dovoljenja, tožnica v postopku pred izdajo izpodbijanega gradbenega dovoljenja ni navajala. V tožbi sama pojasnjuje, da je gradnji, ki je predmet izpodbijanega gradbenega dovoljenja, nasprotovala, ker naj bi ji „jemala že pridobljene pravice brezplačnega parkiranja zanjo in za njene stranke“. Tudi po presoji sodišča ugovorom o že pridobljeni pravici do brezplačnega parkiranja ni mogoče pripisati trditve o imetništvu lastninske pravice.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - dokazni postopek - prosta presoja dokazov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče se strinja s tožnicama, da iz primerjave stanja objekta v letu 1965 in v letu 1968, ki sicer kaže na to, da so bili v vmesnem času opravljeni posegi v konstrukcijo objekta, še ni mogoče sklepati, da so bili ti posegi opravljeni po 31. 12. 1967. Prav tako tega ni mogoče sklepati iz navedb tožnic, da se je v letu 1968 „kopalnica uredila bolj sodobno“ da so bile tedaj „urejene“ tudi stopnice v objektu ter da „se je strop nad pritličjem bolj gosto zaprl“. Kot upravičeno opozarjata tožnici, take navedbe same po sebi ne pomenijo posegov v konstrukcijo objekta, po mnenju sodišča pa bi se smiselno lahko nanašale tudi na zaključna dela po gradnji oziroma posegih v konstrukcijo, do katerih bi prišlo prej. Letnica 1968 na pročelju hiše, ki se očitno nanaša na leto, ko je bila hiša (dokončno) obnovljena, take možnosti v ničemer ne izključuje.