ZZRZI člen 62, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3. Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti člen 5.
zaposlovanje invalidov - prispevek za zaposlovanje invalidov - dejavnost delodajalca - exceptio illegalis
Dejavnost delodajalca je tisti razlikovalni znak glede katerega se znotraj razpona, ki ga določa 62. člen ZZRZI, določi kvota za zaposlovanje invalidov.
Ob upoštevanju velikih razlik med številom zaposlenih invalidov in številom vseh delavcev, ki se pojavijo znotraj posameznega področja dejavnosti, sodišče zaključuje, da je 3. člen Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov v nasprotju s tretjim odstavkom 62. člena ZZRZI.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja - odločba o obveznosti plačila - zastaranje obveznosti - bistvena kršitev pravil postopka
Iz drugostopne odločbe ni jasno, katere obveznosti naj bi zastarale in bile zato neupoštevane pri odmeri višine prispevka. Zgolj navedba, da je prvostopni organ pozval tožnika na plačilo prispevka, ter da je pri ponovnem izračunu glavnice in obresti (ki ga je opravil po zaprosilu drugostopnega organa) upošteval, da so nekatere obveznosti zastarale, ne zadostuje za preizkus zakonitosti odločitve, saj bi moral organ natančno specificirati, za katere obveznosti je glede na njihovo zapadlost po 65. členu ZZRZI (ob upoštevanju sedaj veljavne ureditve in glede na 5-letni zastaralni rok) nastopilo zastaranje, zaradi česar njihova odmera ni več možna. Iz tega razloga je izpodbijana odločba obremenjena z zatrjevano kršitvijo pravil postopka in jo je zato treba odpraviti.
Delodajalec, ki svoje obveznosti ne izpolni z zaposlitvijo invalidov, nadomestno s sklenitvijo pogodbe z zaposlitvenim centrom ali invalidskim podjetjem, je dolžan mesečno ob izplačilu plač obračunati in plačati v sklad dolžni prispevek za vsakega invalida, ki bi ga bil dolžan zaposliti za izpolnitev predpisane kvote. Delodajalčeva izbira, kako bo izpolnil predmetno obveznost, je tako izčrpana na dan izplačila plač.
Kar zadeva uporabo ZDavP-2 v postopku izpolnitve obveznosti iz naslova prispevka za zaposlovanje invalidov po ZZRZI, je res šele z ZZRZI-C v drugem odstavku 6. člena določeno, da se glede obračunavanja in plačevanja obveznosti po tem zakonu uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek. Glede zastaranja je tako treba uporabiti splošni petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ. Pri tem se sodišče strinja tudi s stališčem, da v predmetni zadevi ne gre za občasne dajatve v smislu 347. člena OZ, ampak za samostojne terjatve, ki nastajajo mesečno, če so za to izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZZRZI.
aktivna politika zaposlovanja - samozaposlitev - subvencija za samozaposlitev - rok za vložitev vloge za dodelitev subvencije
V Katalogu ukrepov aktivne politike zaposlovanja predpisani osemdnevni rok za oddajo vloge za subvencijo za samozaposlitev je prekluzivni materialni rok. To pomeni, da s potekom tega roka ugasne tudi pravica sama in se zato zamude materialnega roka ne da odpraviti ne glede na vzrok zamude.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - mnenje komisije - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Mnenje komisije ni upravni akt, saj se z njim ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi zaposlenega pri tožeči stranki, niti ni z njim odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Za izdajo mnenja komisije ni predvideno niti vodenje upravnega postopka niti izdaja upravne odločbe. Mnenje komisije tudi ni drug akt, zoper katerega bi bilo s posebnim zakonom predpisano sodno varstvo v upravnem sporu.
Z določbo 1. točke četrtega odstavka 16. člena ZZasV-1 zakonodajalec ni določil, da je za osebo podan utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti, če je na abstraktni ravni mogoče kaznivo dejanje storiti v povezavi z opravljanjem zasebnega varovanja, ampak je določil pogoj, da je oseba konkretno kaznivo dejanje, za katero je vložena obtožba, storila v okoliščinah, ki so bile povezane z opravljanjem zasebnega varovanja. S tem, ko ni odgovorila na konkretno argumentiran ugovor tožnika, da kaznivo dejanje ni bilo storjeno v povezavi z opravljanjem zasebnega varovanja, je toženka zagrešila absolutno bistveno kršitev določb postopka.
Toženka sicer ima diskrecijo, da izreče ali pa ne izreče ukrep odvzema službene izkaznice, vendar mora pri tem obvezno upoštevati okoliščine storitve in težo kršitev ter vpliv na varnost ljudi ali premoženja. Tudi s tega vidika izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Toženka sicer omenja načelo sorazmernosti, vendar ga dejansko ne uporabi v tem smislu, da bi se opredelila do nujnosti ukrepa in do sorazmernosti v ožjem pomenu besede.
spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb - javni razpis - razpisni pogoji - varstvo pravic stranke
Iz obrazca prijave prostega delovnega mesta izhaja, da tožeča stranka zaposlitev razpisuje za določen čas treh mesecev, četudi pogoji javnega povabila določajo čas zaposlitve enega leta. Poleg tega je tožeča stranka že pred izdajo izpodbijane odločbe z dne 1. 7. 2013 z brezposelno osebo sklenila pogodbo o zaposlitvi, zato je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za dodelitev subvencijskih sredstev.
ZZRZI člen 6, 6/2, 65, 65/5, 65/6. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1. ZDavP-2 člen 46-48.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - obročno plačilo dolga - pravna podlaga za obročno plačilo - zavrženje vloge
Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov kriterijev za odlog, obročno plačilo in pobot obveznosti iz prispevka ne vsebuje. Tudi ZZRZI ne vsebuje določb o odlogu ali obročnem plačilu prispevka niti ne daje Javnemu jamstvenemu, preživninskemu in invalidskemu skladu pooblastila, da bi o tem odločal. Napotuje sicer na določbe ZDavP-2, vendar samo v okviru splošnega napotila 6. člen ZZRZI, ne pa tudi v okviru določb 65. člena, s katerimi je sicer podrobneje urejen način in postopek plačevanja prispevka.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - obveznost plačila prispevka - kvota za zaposlovanje invalidov - dejavnost varovanja
Iz besedila prvega odstavka 62. člena ZZRZI povsem jasno izhaja, da je obveznost zaposlovanja invalidov določena za vse delodajalce, ki zaposlujejo najmanj 20 delavcev (razen tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev, invalidskih podjetij in zaposlitvenih centrov). Zato tožbeno stališče, da bi moral organ ugotavljati, zakaj tožnica ni izpolnila predpisane kvote, nima podlage v zakonu.
Pravilnik o koncesijah za opravljanje storitev za trg dela člen 8, 9. Pravilnik o standardih in normativih člen 11.
koncesija - podelitev koncesije - opravljanje storitev za trg dela - razpisni pogoji - izpolnjevanje razpisnih pogojev
Tožnik je ob oddaji ponudbe priložil izjavo o izpolnjevanju prostorskih pogojev. S tem pa še ni izkazal izpolnjevanja tega pogoja, kot to zmotno meni v tožbi, saj mora ponudnik izpolnjevati zahtevane pogoje iz razpisa tudi vsebinsko oziroma materialno (in ne samo formalno). Na drugačno presojo ne more vplivati dejstvo, da v pozivu za dopolnitev vloge, ki ga je tožniku poslala komisija, izrecno ni navedeno, da mora posredovati komisiji dokazila o samem imetništvu računalnikov, saj je pogoj o zadostnem številu računalnikov glede na površino prostorov določen v 11. členu Pravilnika o standardih in normativih, ki ga mora ponudnik glede na določbe javnega razpisa pri izpolnjevanju prostorskih pogojih tudi upoštevati. Izpolnjevanja tega pogoja pa tožnik tudi ne more izkazati z navedbo, da ima zahtevane računalnike v svojih osnovnih sredstvih, saj to ni bilo zahtevano med pogoji razpisa, je bilo pa zahtevano izkazovanje stalne opremljenosti prostorov z računalniki, česar pa tožnik ni izkazal.
ZZRZI člen 62, 65, 65/1, 65/2, 65/3, 65/4, 65/5, 66. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 20, 20/1, 20/2.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - obveznost plačila prispevka - redna likvidacija družbe
Na delodajalcu je trditveno in dokazno breme, da ni (ali da ni več) zavezanec h kvoti; organ se namreč pri nadzoru izpolnjevanja kvote po zakonu opira na uradne podatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje o zaposlenih delavcih pri posameznih delodajalcih ter o prijavi in odjavi zaposlenih invalidov pri posameznih delodajalcih. Tožnik bi moral v postopku pred organom, če je menil, da v spornem obdobju ni bil oziroma ne več zavezanec h kvoti po določbah ZZRZI, zatrjevati dejstva, ki bi ga razbremenila v navedenem zakonu določene obveznosti, in ta dejstva dokazati. Ni predložil dokazil, ki bi jasno dokazovala, da uradni podatki o zaposlenih delavcih ter zaposlenih invalidih, na katere se je opiral organ, niso pravilni oziroma da organ, čeprav je tako navajal, ni uporabil uradnih podatkov zavoda.
Ni podlage za zaključevanje, da tožnik glede na tek postopka redne likvidacije po določbah 62. in 65. člena ZZRZI ne bi bil oziroma ostal zavezanec h kvoti glede na število zaposlenih delavcev oziroma ob neizpolnjevanju kvote za plačilo prispevka za spodbujanje zaposlovanja invalidov.
Iz določbe 62. člena ZZRZI izrecno izhaja, da Vlada RS z uredbo določi delež od celotnega števila zaposlenih delavcev (kvoto), ni pa določeno, da se z uredbo določijo tudi dolžnosti zavezanca, da dokaže nadomestno izpolnitev kvote. Vlada RS ni imela podlage v zakonu tudi za določanje dolžnosti zavezanca, da dokaže nadomestno izpolnitev kvote. Uredbe v omenjenem delu ni mogoče uporabiti, ker zakon takšnega pooblastila Vladi RS ni dal.
prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - zastaranje odmere prispevka
Določba 6. člena ZZRZI, ki napotuje na uporabo ZDavP-2, je v veljavi od 17. 11. 2011 na podlagi novele zakona. Vendar pa sodišče meni, da je določbe glede zastaranje, kot jih določa ZDavP-2, treba upoštevati tudi v času pred sprejemom navedene novele. ZZRZI namreč nima posebnih določb o zastaranju, vendar pa gre pri sporni obveznosti za obvezno dajatev, ki je po svoji naravi najbližja davkom in prispevkom, za katere veljajo posebni predpisi oziroma zakon, ki ureja davčni postopek.
ZZRZI člen 64. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 9, 12.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota za zaposlovanje invalidov - nadomestna izpolnitev kvote - pogodba o poslovnem sodelovanju z invalidskim podjetjem - napoved nadomestne izpolnitve kvote - predložitev dokazil
Zavezanec je dolžan v določenih rokih Sklad Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov obvestiti o načinu izpolnitve svoje obveznosti zaposlovanja invalidov ter tudi preložiti predvidena dokazila ter poročila. Navedeno ima namreč vpliv na pričetek upoštevanja izbranega načina nadomestne izpolnitve obveznosti, dokazuje pa tudi, da je bila nadomestna izpolnitev opravljena.
dodelitev subvencije za samozaposlitev - vložitev vloge - rok za vložitev vloge
Po prvem odstavku 68. člena ZUP je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče predpisani rok. V predmetni zadevi se je rok iztekel 8. 12. 2012. Ker pa je bila ta dan sobota, ko prvostopenjski organ ne dela, se je v skladu z drugim odstavkom 101. člena ZUP ta rok iztekel s pretekom prvega naslednjega delavnika, to pa je bil v obravnavanem primeru ponedeljek 10. 12. 2012. Tega dne pa je prvostopenjski organ vlogo že prejel, zaradi česar tožnikova vloga ni bila prepozna.
URS člen 120, 120/2, 153, 153/3. ZZRZI člen 62, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - skladnost podzakonskega akta z zakonom - exceptio illegalis - legalitetno načelo
Ker je bil očitno namen delodajalca, da se kvota določi ob upoštevanju razmerja med številom zaposlenih invalidov in številom vseh delavcev, vse to pa glede na dejavnost, je tolikšno odstopanje, kot se pojavi znotraj posameznega področja dejavnosti, po presoji sodišča v nasprotju s tretjim odstavkom 62. člena ZZRZI. Ker iz tega izhaja, da je Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov v 3. členu v nasprotju z namenom zakonskega določila, na podlagi katerega je bila izdana, je s tem kršeno legalitetno načelo iz drugega odstavka 120. člena Ustave RS. S tem pa je tudi v nasprotju s tretjim odstavkom 153. člena Ustave RS, po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akt v skladu z ustavo in z zakoni.
ukrepi aktivne politike zaposlovanja - vzpodbujanje samozaposlovanja - subvencija za samozaposlitev - vložitev vloge - rok za vložitev vloge
Ker je bila vloga tožnice oddana po poteku roka osmih dni po realizirani samozaposlitvi, je organ vlogo pravilno zavrgel. Tožnica je bila namreč na rok, v katerem mora oddati vlogo, opozorjena že ob podpisu zaposlitvenega načrta, ki je v skladu z določbo 48. člena ZUTD tudi podlaga za vključitev v aktivnost vzpodbujanja samozaposlovanja z dodelitvijo subvencije. Opozorilo, v kakšnem roku je potrebno vložiti vlogo in kakšne so pravne posledice v primeru zamude tega roka, pa izhaja tudi iz vloge za subvencijo za samozaposlitev.
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil dejansko stanje na podlagi podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc in pri tem upošteval vnos vrste invalidnosti za enega invalida, ki ga je opravil tožnik naknadno. Na drugačno odločitev ne more vplivati tožnikovo zatrjevanje, da je šlo pri prijavi za napako, ker tožnik zaposlenih invalidov ni evidentiral na predpisanem obrazcu, zaradi česar bi moral organ upoštevati dejanske okoliščine, saj napaka na strani zavezanca ne more biti podlaga za neizdajo odločbe, s katero se ugotovi njegova obveznost na podlagi ZZRZI.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - vpis v register pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti - prepoved opravljanja dejavnosti
V danem primeru gre za napotitev delavcev k uporabniku, pri katerem ti delavci začasno delajo, kot to določa 163. člen ZUTD. Tožnik je svoje zaposlene delavce posredoval na delu uporabniku, pri čemer pa za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu ni bil vpisan v register, kot to določa prvi odstavek 168. člena ZUTD. Glede na kršitev materialnega predpisa, to je določbe 168. člena ZUTD, je prvostopenjski organ na podlagi pooblastil iz 15. člena ZID pravilno izdal izpodbijano odločbo in tožniku naložil, da mora takoj opustiti zagotavljanje dela svojih zaposlenih delavcev drugemu delodajalcu.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota za zaposlovanje invalidov - samostojni podjetnik
Tožnika kot fizično osebo, ki samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja, ni bilo mogoče šteti za delodajalca in še kot zaposlenega v okviru lastnega s.p.