ZIUZEOP člen 37, 37/1, 37/2, 38, 38/1, 38/7, 99. ZDavP-2 člen 81.
sofinanciranje iz javnih sredstev - državna pomoč - izpad dohodka - pogoji za dodelitev sredstev - nepopolno dejansko stanje
FURS je navedeno odločitev sprejel izključno na podlagi izjave tožnika, da želi prejeto pomoč vrniti zaradi manjšega upada prihodkov od predvidenega. Ker torej organ pri odločanju ni presojal pogojev za vračilo prejete denarne pomoči, kot so ti določeni v drugem odstavku 37. člena ZIUZEOP, in je torej odločitev v celoti oprl le na izjavo stranke, materialno pravo v postopku ni bilo (pravilno) uporabljeno, v posledici česar tudi dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev v zadevi, ni bilo ugotovljeno.
zaposlovanje - delo na črno - preprečevanje zaposlovanja in dela na črno - kratkotrajno delo - izjema - zakonski pogoji - dokazno breme
Kratkotrajno delo je izjema, izjeme pa je že v načelu treba razlagati restriktivno. To pomeni, da morajo biti, če naj se določeno delo obravnava kot takšna izjema, v zvezi z njim izpolnjeni vsi predpisani pogoji, dokazno breme o tem pa je primarno na stranki postopka in ne na organu, kot zmotno menita tožnika.
inšpekcijski postopek - opravljanje dela - delo na črno - opravljanje dela na črno - odločba o prepovedi dela na črno - kratkotrajno delo
Ni mogoče slediti tožnikovi navedbi, da sporni prevoz ni bil komercialne narave, in ne njegovemu sklicevanju na šele naknadno predloženo najemno pogodbo, s katero tožnik v ostalem spreminja prvotno podano izjavo, ne da bi navedel kakršnekoli razloge za to. Da za predmetni prevoz tožnik ni izstavil računa, pa samo po sebi nekomercialne narave prevoza ne dokazuje.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti - izbris iz registra - pogoji za opravljanje dejavnosti - izpolnjevanje pogojev
Glede na zakonsko določbo tretjega odstavka 172. člena ZUTD je tožniku morala odvzeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti in ga izbrisati iz registra. Iz opisanega dejanskega stanja namreč nedvoumno in s strani tožnika neprerekano izhaja, da več čas svojega opravljanja dejavnosti kot delodajalec za zagotavljanje dela ni imel poravnanih vseh zapadlih davčnih obveznosti, kar DDV nedvomno je.
Tožnikovo naziranje, da bi poleg objektivnega moral biti izkazan tudi subjektivni element ter da naj se zaustavi izvršitev sankcij iz izpodbijane odločbe, zato ni na mestu. Ta zadeva namreč ni prekrškovna zadeva oz. ne gre za kaznovalni postopek, v katerem bi se izrekale sankcije, za kar bi morala biti podana (subjektivna) odgovornost in kjer bi bila potrebna sorazmernost pri odmeri sankcije.
delo na črno - prepoved dela na črno - načelo zaslišanja strank - ustna obravnava
Razpis ustne obravnave z možnostjo strankinega sodelovanja na njej (tudi prek postavljanja vprašanj drugim strankam postopka ali zaslišanim pričam) pomeni način uresničevanja načela zaslišanja stranke, pomembno pa je tudi z vidika načela materialne resnice, ki nalaga, da se v postopku ugotovi resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovi vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
podelitev službene izkaznice zasebnega varovanja za varnostnika - splošni pogoji - varnostni zadržek - prekršek - javni red in mir - nasilje
Na podlagi jezikovne razlage 3. točke drugega odstavka ZZasV-1 ima oseba varnostne zadrže, ko je najmanj trikrat s pravnomočno odločbo spoznana za odgovorno za prekrške zoper javni red in mir z elementi nasilja. Pri tem na obstoj varnostnih zadržkov ne vplivajo okoliščine, da ni šlo za kršitev ZJRM-1 na javnem mestu ali v razmerju s tretjimi osebami, temveč za kršitve ZJRM-1 zaradi družinskih nesoglasij.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - pogoji za opravljanje dejavnosti - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti - odločanje brez spisov
Zaradi pravice do učinkovitega sodnega varstva pravic tožeče stranke je tožena stranka dolžna po določbi 38. člena ZUS-1 sodišču poslati vse upravne spise, ki se nanašajo na konkretno zadevo. Ker tožena stranka v obravnavani zadevi tega ni storila, sodišče izpodbijane odločbe ni moglo preizkusiti v smeri tožbenih navedb.
Načelo zakonitosti sicer ne daje izrecnega odgovora na vprašanje, kateri predpis mora upravni organ, glede na časovni vidik njegove veljavnosti, uporabiti pri svojem odločanju, vendar iz ustaljene sodne prakse izhaja, da mora upravni organ praviloma uporabiti tisti predpis, ki velja v trenutku izdaje prvostopenjske odločbe. V skladu s pravno teorijo in sodno prakso je odstop od tega pravila izjemoma mogoč, če to terja narava upravne zadeve ali če to izhaja že iz samega predpisa. Za slednje v obravnavani zadevi ne gre, saj ZIUOPDVE v prehodnih in končnih določbah ni določil morebitne neuporabe sporne zakonske spremembe (to je sedmega odstavka 61. člena ZZUOOP) za tista dejanska stanja, ki so nastala pred uveljavitvijo novega zakona.
V določenih primerih lahko prekoračitev instrukcijskega roka za sprejem odločitve, ki je določen v 222. členu ZUP, glede na okoliščine posameznega primera, pripelje do kršitve nekaterih ustavnih pravic, zato je treba zaradi varstva teh pravic v nekaterih primerih odstopiti od splošnega načela zakonitosti. V obravnavanem primeru pa je bil že ob vložitvi vloge tožeče stranke v veljavi ZIUOPDVE, ki je določil nov sedmi odstavek 61. člena ZZUOOP in se predpis tekom upravnega postopka ni nič spremenil, tožeča stranka pa tudi ne uveljavlja, da o njenem zahtevku ne bi bilo odločeno v roku.
COVID-19 - nadomestilo plače - povračilo izplačanih stroškov - rok za vložitev tožbe
V obravnavanem primeru je potrebno ob hkratni veljavi dveh zakonov ugotoviti, kateri predpis se uporablja. Pri tem si sodišče pomaga s pravilom lex specialis derogat legi generali, kar pomeni, da ima posebni predpis prednost pred splošnim. Tako je potrebno v obravnavanem primeru poleg ZIUZEOP uporabiti tudi ZZUSUDJZ, ki je glede teka rokov specialni zakon. Potrebno je upoštevati tudi namen zakonodajalca, ki je ZZUSUDJZ sprejel zaradi izrednih razmer, v katerih so organi zaradi posebnih ukrepov delali v omejenem obsegu in so zato potrebovali več časa kot v običajnih razmerah.
ZUP člen 214, 214/1. ZIUPGT člen 15, 15/1, 15/1-3.
nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev na delo s skrajšanim delovnim časom - COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - dodelitev subvencije - obrazloženost odločbe
Tožena stranka v izpodbijanem sklepu ni navedla nobene pravne podlage, na katero je oprla odločitev, da tožnici ne pripada pravica do uveljavljanja subvencije po ZIUPGT oziroma ni navedla konkretnih relevantnih dejstev, na podlagi katerih je sprejela predmetno odločitev. Tožena stranka je namreč v izpodbijanem sklepu navedla zgolj del 3. alinee prvega odstavka 15. člena ZIUPGT in dodala, da predmetni pogoj ni izpolnjen, zraven pa na koncu dodala še določila glede plačila stroškov po določilih ZUP. Izpodbijani sklep posledično ni obrazložen na način, kot to zahteva ZUP v prvem odstavku 214. člena.
inšpekcijsko nadzorstvo - delo na črno - prepoved dela na črno - pravica do izjave - načelo zaslišanja stranke v postopku - kontradiktornost - načelo materialne resnice
Glede na dejstvo, da je tožeča stranka v pritožbenem roku zoper zapisnik podala navedbe, s katerimi je zatrjevala, da so bili delavci, ki so sicer nesporno opravljali prevoze z njenimi vozili, v kritičnem času zaposleni v družbi, s katero je imela tožeča stranka sklenjeno pogodbo o najemu vozil, obenem pa tudi izkazala, da med samim postopkom nadzora z navedeno družbo in niti z delavcem ni uspela stopiti v kontakt, da bi lahko navedeno sama preverila, je bil po presoji sodišča upravni organ dolžan raziskati dejansko stanje in delavcu tudi omogočiti možnost izjave o navedbah tožeče stranke.
COVID-19 - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - pogoji za priznanje pravice
Tako prvostopenjski organ kot toženka sta pri svojem odločanju o tožnikovi upravičenosti do povračila izplačanih nadomestil plač uporabila le del prvega stavka prve alineje drugega odstavka 8. člena ZIUPDV. Zadovoljila sta se zgolj z ugotovitvijo, da tožnik nima poravnanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, prezrla pa sta drugi pogoj za to, da se delodajalcu odreče pravica do povračila izplačanih nadomestil plač, tj. da morajo biti neplačane obveznosti zapadle na dan vložitve vloge. Zato relevantni materialni predpis v konkretnem primeru ni bil v celoti uporabljen.
Za odločitev o priznanju pravice do povračila izplačanih nadomestil plač je po presoji sodišča bistveno, da organ ugotovi, ali je imel tožnik kot delodajalec na dan vložitve vloge poravnane vse zapadle obveznosti, kot določa prva alineja drugega odstavka 8. člena ZIUPDV. Dejansko stanje v zvezi s tem se sicer res ugotavlja z vpogledom v uradno evidenco FURS, vendar pa mora organ v primeru, ko delodajalec zatrjuje in dokazuje, da uradna evidenca finančnega organa ni pravilna, te trditve in dokaze preizkusiti v smeri, ali bi delodajalec z njimi mogel izpodbiti uradne podatke, saj nobena formalna dokazna pravila organa pri tem ne omejujejo.
Obveznosti, katerih zapadlost je v skladu s prisilno poravnavo odložena in na dan vložitve vloge še ni nastopila, ne predstavljajo ovire za dodelitev povračila nadomestila plače.
sofinanciranje iz javnih sredstev - pandemija - COVID-19 - posebni ukrepi - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - obrazloženost odločbe - obrazložitev upravne odločbe
Kadarkoli je organ zavezan ugotavljati dejansko stanje (kot v obravnavanem primeru razloge začasnega čakanja na delo), ne gre za enostavno zadevo v smislu 81. člena DavP-2, za katero bi bila dopustna skrajšana obrazložitev.
ZIUPGT člen 15, 15/1, 15/1-3. ZUP člen 214, 214/1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - pandemija - COVID-19 - posebni ukrepi - nadomestilo plače - nadomestilo plače za čas čakanja na delo - začasno čakanje na delo - pogoji za priznanje pravice - omejitev opravljanja dejavnosti - obrazloženost odločbe
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja zgolj navedba, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogoja iz tretje alineje prvega odstavka 15. člena ZIUPGT, torej da ji je bilo kot delodajalcu s predpisom Vlade RS omejeno ali onemogočeno opravljanje dejavnosti. Pri tem pa ni mogoče razbrati, katero dejavnost je upravni organ pri odločitvi upošteval in katero časovno obdobje ter zakaj omejitve in Odloki, ki jih navaja tožeča stranka, po mnenju tožene stranke niso omejevali njene dejavnosti.
ZSRR-2 člen 27, 27/3. Uredba o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (2013) člen 8, 8/2, 8/3.
zaposlitev brezposelne osebe - vračilo prispevkov za socialno varnost - problemsko območje - spodbuda za zaposlovanje - pogoji za pridobitev - stalno prebivališče
Spodbuda za zaposlovanje na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo je namenjena delodajalcem s sedežem na takih območjih in za zaposlene delavce, ki za takšne delodajalce delo opravljajo na takih območjih, saj je namen spodbude povečanje zaposlenosti na območjih z visoko brezposelnostjo. Ni mogoče sprejeti razlage, da pogoje za povračilo plačanih prispevkov po določi prvega odstavka 27. člena ZSRR-2 izpolnjuje že s tem, da ima kot delodajalec v problemskem območju z visoko brezposelnostjo svoj sedež.
zaposlitev - problemsko območje - spodbuda za zaposlovanje - vračilo prispevkov za socialno varnost
Sodišče se ne strinja s tožnikovim stališčem, da se že s tem, ko delodajalec izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 27. člena ZSRR-2, šteje, da je delavca zaposlil na problemskem območju, kot to določa tretji odstavek navedenega člena. Ravno nasprotno – besedna zveza „delodajalcu, ki zaposli delavca iz prejšnjega odstavka na problemskem območju (…..)“, po presoji sodišča odpira vprašanje, ali mora prikrajšani delavec na problemskem območju tudi živeti oziroma tam dejansko opravljati delo. Glede na navedeno je treba po oceni sodišča pri razlagi sporne določbe upoštevati še druge razlagalne metode, predvsem logično in namensko razlago sporne določbe.
Besedno zvezo iz tretjega odstavka 27. člena ZSRR-2, „zaposli delavca iz prejšnjega odstavka na problemskem območju“, je treba razumeti tako, da mora prikrajšani delavec, za katerega delodajalec iz prvega odstavka 27. člena ZSRR-2 uveljavlja spodbudo za zaposlovanje, živeti na problemskem območju.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 11, 11/1, 13, 13/2. ZUP člen 9, 142, 229, 237, 237/3, 237/3-2, 237/3-7. ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/2.
inšpekcijski postopek - ukrep delovnega inšpektorja - prepoved opravljanja delovnega procesa in uporabe sredstev - obstoj delovnega razmerja - samostojni podjetnik - elementi delovnega razmerja - pogodba civilnega prava - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - stranka v upravnem sporu - stranka oziroma stranski udeleženec v upravnem postopku
Načelo zaslišanja stranke je eno od temeljnih načel upravnega postopka. Vrhovno sodišče RS je v sklepu X Ips 326/2014 z dne 25. 11. 2015 sprejelo stališče, da možnost izjave pomeni pravico stranke, da navede vsa dejstva, ki lahko prispevajo k njenemu uspehu v postopku. To pravico pa lahko izkoristi le, če sta izpolnjena dva pogoja: če ve, v kakšnem kontekstu bodo dejstva uporabljena in če ve, kakšne dodatne okoliščine bi lahko v zvezi z njimi navedla. Vrhovno sodišče RS je hkrati opozorilo, da se pravica do izjavljanja ne nanaša le na dejanske, temveč tudi na pravne vidike zadeve. Namen pravice do izjavljanja je namreč zagotoviti vsakomur, da lahko sovpliva na tek postopka in odločitev upravnega organa. Na to odločitev pa, poleg pravno relevantnih dejstev, vpliva tudi odločitev, katere pravne norme bo upravni organ uporabil in kako jih bo razlagal.
ZZSDT člen 11, 38. ZTuj-2 člen 37, 37b. ZUP člen 9, 144, 145.
tujci - zaposlovanje tujcev - delovno dovoljenje za tujca - načelo zaslišanja strank - posebni ugotovitveni postopek - skrajšani ugotovitveni postopek
V obravnavani zadevi pogoji za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku niso podani, zato je treba odločitev v zadevi sprejeti na podlagi posebnega ugotovitvenega postopka, in v njem s stopnjo zanesljivosti ugotoviti dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev. Tožniku v upravnem postopku ni bila dana možnost izjave, zato je bila s tem storjena bistvena kršitev določb postopka.
COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - subvencija - rok za vložitev vloge - pravočasnost vloge
Prvi odstavek 16. člena ZIUOOPE določa, da se delodajalcu dodeli subvencija na podlagi vloge za dodelitev subvencije (v nadaljnjem besedilu: vloga), ki jo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 12. člena tega zakona vloži pri Zavodu najpozneje v 15. dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa. ZIUPDV1, ki pa je že veljal v času odločanja tožene stranke, v prvem odstavku 38. člena, naslovljenega „Odstop od ZIUOOPE glede roka za vlaganje vlog“ od tega roka odstopil in je določil, da mora delodajalec - ne glede na določbe prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE - vlogo za dodelitev subvencije vložiti pri Zavodu RS za zaposlovanje najpozneje do 10. 12. 2020.
sofinanciranje iz javnih sredstev - COVID-19 - nadomestilo plače - nadomestilo plače za čas čakanja na delo - obrazloženost odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Iz obrazložitve upravnega akta morajo izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli, na način, da jo lahko sodišče preizkusi ob morebitno vloženi tožbi. Pomanjkljiva obrazložitev, zaradi katere odločitve ni mogoče preizkusiti, pomeni bistveno kršitev določb upravnega postopka.