javna dela - javno povabilo - obrazložitev odločbe - obseg sodne kontrole - prosti preudarek
Javna ponudba je prav tako javni razpis (financiranje in zagotovitev sredstev je v javnem interesu), ki je po ustaljeni upravno sodni praksi specifičen tip postopka, kjer je ključnega pomena upoštevanje načela enakih možnosti zainteresiranih udeležencev, ki konkurirajo za javna sredstva. Glede na ustaljeno sodno prakso ima tožena stranka v zadevah javnih razpisov določena polja proste presoje v okviru primernosti strokovne presoje kriterijev. Pri tem pa je predmet sodne presoje ali je odločitev o izbiri ustrezno obrazložena in utemeljena in ali so pri tem upoštevana vsa ključna dejstva in dokazi, ter ali je bila vloga obravnavana v skladu z razpisanimi merili in po predpisanem postopku.
Iz izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati niti koliko je bilo razpoložljivih sredstev, niti koliko ponudb je prispelo pred tožnikovo ponudbo, niti katera dodatna merila je tožena stranka upoštevala. Sodišče zato ne more slediti argumentaciji tožene stranke, da je odločilni kriterij ura prispetja ter količina razpoložljivih denarnih sredstev. Izpodbijano Obvestilo nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti.
ZZUOOP člen 68, 68/1, 70, 70/7, 70/8, 71, 71/1, 73, 74, 74/2, 78. ZUTD člen 28, 28/1. ZDR-1 člen 137, 137/7.
COVID-19 - pogoji za priznanje pravice - nadomestilo plače - povračilo izplačanih stroškov - obrazložitev odločbe - zmotna uporaba materialnega prava
Določbe četrtega poglavja ZZUOOP, ki urejajo ukrep delnega povračila nadomestila plače, omogočajo kombiniranje različnih ukrepov in posledično sofinanciranje upravičenih stroškov iz različnih virov, seveda z upoštevanjem omejitev, po katerih skupni znesek financiranja ne sme preseči nadomestila za stroške plač posameznega delavca in drugih zakonskih omejitev.
COVID-19 - nadomestilo plače - povračilo izplačanih stroškov - rok za vložitev vloge
Rok iz prvega odstavka 8. člena ZIUPDV je rok, ki določa časovno obdobje, v katerem je treba uveljaviti pravico do povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Gre torej za materialni rok. Zakon ne določa, da se ta rok upošteva le na ugovor, zato gre za prekluzivni rok, kar pomeni, da z njegovim potekom pravica preneha. Materialnih prekluzivnih rokov pa v nasprotju s procesnimi roki ni mogoče podaljšati, niti ni mogoče v zvezi z zamudo teh rokov predlagati vrnitve v prejšnje stanje.
delo s skrajšanim delovnim časom - COVID-19 - subvencija - dodelitev subvencije - materialni rok - rok za vložitev vloge
Materialni rok za uveljavljanje subvencije za skrajšanje polnega delovnega časa se torej vse do 10. 12. 2020 ni iztekel. Iz tega razloga je tožena stranka napačno zavrgla obe tožnikovi vlogi, vloženi 25. 8. 2020 in 17. 9. 2020, kot prepozni, sklicujoč se le na rok iz prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE.
COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - subvencija - dodelitev subvencije - materialni rok - rok za vložitev vloge
Drži, da je v prvem odstavku 16. člena ZIUOOPE določeno, da se delodajalcu dodeli subvencija skrajšanja polnega delovnega časa na podlagi vloge, ki jo vloži pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa. Vendar ZIUPDV, ki je že veljal v času odločanja tožene stranke, v prvem odstavku 38. člena, naslovljenim Odstop od ZIUOOPE glede roka za vlaganje vlog, določa, da mora delodajalec ne glede na določbe prvega odstavka 16. člena ZlUOOPE vlogo za dodelitev subvencije vložiti pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje do 10. 12. 2020. Vloga tožeče stranke, ki jo je vložila 2. 7. 2020, je bila torej pravočasna in jo je tožena stranka nepravilno zavrgla.
ZZUOOP člen 68, 74, 74/4. ZUS-1 člen 17, 17/5, 31, 31/2.
COVID-19 - začasno čakanje na delo - dodelitev subvencije - subvencija - aktivna politika zaposlovanja - vključitev v program aktivne politike zaposlovanja - pasivna legitimacija - poprava tožbe
Pravila ZPP glede subjektivne spremembe tožbe v upravnem sporu ne pridejo v poštev in sodišče nima pravne podlage, da bi tožbo iz tega razloga zavrglo. Tožeča stranka je namreč tožbi predložila izpodbijani sklep, iz katerega je jasno razvidno, kdo ga je izdal, pri čemer je treba tudi upoštevati, da je v petem odstavku 17. člena ZUS-1 jasno določeno, kdo je lahko tožena stranka, zaradi česar sodišče ne more zaključiti, da tožba ne vsebuje navedbe tožene stranke ali pa da bi bila ta napačno navedena, kar bi v skladu z drugim odstavkom 31. člena ZUS-1 onemogočalo obravnavanje zadeve in narekovalo zavrženje tožbe.
Zgolj pogodbena obveza do Zavoda RS za zaposlovanje, da bo delodajalec ohranil delovno mesto, delodajalcu ne preprečuje, da bi delavcu kljub temu odpovedal pogodbo o zaposlitvi, tudi iz poslovnega razloga zaradi posledic epidemije. Iz tega razloga ni utemeljeno stališče, da sta si namena obeh pomoči (tj. povračilo nadomestila plač delavcem na začasnem čakanju zaradi posledic epidemije in aktivne politike zaposlovanja) izključujoča.
inšpekcijski nadzor - delo na črno - zaposlovanje na črno - prepoved opravljanja dela - zaposlovanje tujcev - delovno dovoljenje - obrazložitev odločbe
Izpodbijana, tj. drugostopenjska odločba je izdana v postopku davčnega nadzora zaposlovanja na črno A.A., kot se to navaja v njenem uvodu, v izreku pa je bilo ugotovljeno, da je tožnik A.A. omogočil delo v svojih prostorih, zaradi česar mu je bilo prepovedano opravljanje dela na črno. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se kot pravna podlaga odločitve navajajo prvi odstavek 3. člena ZPDZC-1 (za omogočanje dela na črno z elementi posredovanja delovne sile) oziroma 6. alineja prvega odstavka 5. člena istega zakona (češ da gre za omogočanje dela posamezniku ter nezakonito zaposlitev državljana tretje države). Takšna pravna kvalifikacija ugotovljenih kršitev je do te mere nejasna, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.
Toženka se z ugotavljanjem pooblastilnega razmerja med tožnikom in družbo A. d.o.o. ni ukvarjala. Nasprotno je pritožbo zavrgla z razlogom, da jo je podala neupravičena oseba, pri čimer pa je izhajala iz napačnih izhodišč. Družba A. d.o.o. – kot navaja tožnik – namreč pritožbe ni vložila v svojem imenu, s čimer zavrženje pritožbe iz razloga po 2. točki prvega 129. člena ZUP s strani toženke ni bilo mogoče. Ker je bil tožnik zastopan po pooblaščencu, pa toženka ni bila primorana niti ugotavljati, ali je ta pritožbo vložil po zakonitem zastopniku. Iz tega razloga je toženka pritožbo zavrgla iz materialnopravno napačnih razlogov. Ob že pojasnjenih okoliščinah bi morala namreč toženka ugotoviti ustreznost pooblastilnega razmerja med tožnikom in družbo A. d.o.o., česar pa ni storila.
Izpodbijani sklep ne vsebuje navedbe pravne podlage, na podlagi katere bi bil razviden razlog za zavrnitev tožnikove vloge, s katero je ta uveljavljal povračilo delnega nadomestila plače za svojo delavko na začasnem čakanju na delo. Med strankama sicer ni sporno, da je tožnik predmetno vlogo vložil pri toženki na podlagi določb ZZUOOP, saj tako izhaja iz tožbenih navedb kot izpodbijanega sklepa, kjer je v uvodu navedeno, da ga toženec izdaja na podlagi petega odstavka 74. člena tega zakona. Vendar toženec v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ne navede določb predpisov, na katere je oprl svojo odločitev, ampak le zaključi, da ima tožnik s tam navedeno delavko sklenjeno pogodbo o subvencionirani zaposlitvi, s čimer zanjo ni upravičen do delnega povračila izplačanih nadomestil plač, saj sta navedena ukrepa izključujoča. Takšno razlogovanje, ki mu tudi tožnik nasprotuje, pa po oceni sodišča ne predstavlja navedbe konkretne (zakonske) podlage; niti ne (dobesednega) zapisa, katere izmed relevantnih določb ZZUOOP, ki se tičejo ukrepov delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, na podlagi katerega bi bilo moč razbrati relevantno pravno podlago izpodbijanega sklepa.
Spodbuda za zaposlovanje po obravnavani določbi je le eden izmed ukrepov regionalne politike, ki je vezan na problemska območja z visoko brezposelnostjo. Pri obravnavani spodbudi za zaposlovanje gre za specifično, regionalno naravnano spodbudo, ki ni namenjena izboljšanju zaposlitvenih možnosti (katerihkoli) brezposelnih delavcev oziroma splošnemu znižanju stopnje brezposelnosti, ampak se ti cilji zasledujejo na točno določenem območju. Sporno določbo je torej treba razlagati v skladu z navedenim namenom. To pa pomeni, da je treba besedno zvezo iz tretjega odstavka 27. člena ZSRR-2 „zaposli delavca iz prejšnjega odstavka na problemskem območju“ razumeti tako, da mora prikrajšani delavec, za katerega delodajalec iz prvega odstavka 27. člena ZSRR-2 uveljavlja spodbudo za zaposlovanje, živeti na problemskem območju.
Ker je spodbuda za zaposlovanje neposredno vezana na območje z visoko brezposelnostjo, je po oceni sodišča njen osrednji namen v zmanjšanju regionalnih razlik glede stopnje brezposelnosti na teh območjih. Spodbuda za zaposlovanje po obravnavani določbi je le eden izmed ukrepov regionalne politike, ki je vezan na problemska območja z visoko brezposelnostjo. Pri obravnavani spodbudi za zaposlovanje gre za specifično, regionalno naravnano spodbudo, ki ni namenjena izboljšanju zaposlitvenih možnosti (katerihkoli) brezposelnih delavcev oziroma splošnemu znižanju stopnje brezposelnosti, ampak se ti cilji zasledujejo na točno določenem območju. Sporno določbo je torej treba razlagati v skladu z navedenim namenom. To pa pomeni, da je treba besedno zvezo iz tretjega odstavka 27. člena ZSRR-2 „zaposli delavca iz prejšnjega odstavka na problemskem območju“ razumeti tako, da mora prikrajšani delavec, za katerega delodajalec iz prvega odstavka 27. člena ZSRR-2 uveljavlja spodbudo za zaposlovanje, živeti na problemskem območju.
ZUP člen 146, 146/3, 146/3-4, 154, 154/1. ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 19, 19/2.
inšpekcijski nadzor - delo na črno - položaj stranke v inšpekcijskem postopku - ustna obravnava - načelo zaslišanja stranke v postopku
V primeru ugotovljene kršitve se odločba izda posamezniku, ki opravlja delo na črno, zato ugotovljena kršitev na strani delodajalca pomeni, da ima slednji v inšpekcijskem upravnem postopku položaj stranke, tak položaj pa na tej podlagi lahko pridobi tudi v upravnem sporu.
Uradna oseba mora na razpisano ustno obravnavo povabiti tudi stranko in ji na ta način omogočiti, da osebam, ki so zaslišane v dokazne namene, postavlja vprašanja. Razpis ustne obravnave z možnostjo strankinega sodelovanja na njej (tudi prek postavljanja vprašanj drugim strankam postopka ali zaslišanim pričam) pomeni način uresničevanja načela zaslišanja stranke.
V upravnem postopku torej ne zadostuje le pisna seznanitev stranke z vsebino pričine izpovedi. Če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, gre za absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
COVID-19 - varstvo pred nalezljivimi boleznimi - pogoji za priznanje pravice - nadomestilo plače - povračilo izplačanih stroškov - davčni odtegljaj - obrazložitev odločbe
Iz obrazložitve sklepa (razen prepisa zakonskega besedila) ne izhajajo konkretne navedbe in argumentacija, za katero obdobje in kdaj vlagatelj ni imel oddanih obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja. Izpodbijanega sklepa zato ni mogoče preizkusiti.
ZRPPR1015 člen 5, 5/2. Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje (2014) člen 25, 25/1, 25/3. ZUP člen 100, 100/2.
prispevki za socialno varnost - rok za vložitev zahtevka - materialni prekluzivni rok
Rok iz 25. člena Uredbe o dodeljevanju regionalne državne pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje je materialni prekluzivni rok, ker se nanaša na vložitev vloge za uveljavljanje določene pravice, tega roka ni mogoče podaljšati, izteče pa se na določen dan, ne glede na to, ali na ta dan upravni organ dela. Roke, ki veljajo za uveljavitev (materialnih) pravic oziroma za naložitev posameznih obveznosti, določajo materialni predpisi (t. i. materialni roki). Stranke so dolžne paziti na te roke, ko vlagajo vloge (zahteve), s katerimi uveljavljajo kakšno pravico, ki jim gre po materialnih predpisih, saj lahko zaradi zamude roka izgubijo pravico uveljavljati takšno pravico.
ZDavP-2 člen 97, 97/3. ZUS-1 člen 28, 28/2, 28/4, 69, 69/1.
zaposlovanje invalidov - molk organa - upravni spor - rok - spor polne jurisdikcije
Sodišče sme meritorno odločiti o stvari le, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje.
inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za delo - zaposlovanje na črno - poskusno delo - pogodba o delu - pravica do izjave
Za zaposlovanje na črno se med drugim šteje, če delodajalec omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma, ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja.
V postopku ne zadostuje le seznanitev stranke z vsebino pričine izpovedi. Stranki ali stranskemu udeležencu mora biti dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje (2014) člen 22, 22/3. ZDR-1 člen 54.
javni razpis - razpisni pogoj - začasna nezmožnost za delo - nadomeščanje začasno odsotnega delavca - bolniški stalež - porodniški dopust - dopust za nego in varstvo otroka - število zaposlenih delavcev
V obravnavanem primeru odsotnost delavke zaradi koriščenja porodniškega dopusta oziroma dopusta za nego in varstvo otroka, ne pomeni nezmožnost opravljanja dela, ki omogoča nadomestno zaposlitev in izjemo po tretjem odstavku 22. člena Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje.
ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 19, 19/2. ZUP člen 9, 9/1, 237, 237/2, 237/2-3.
inšpekcijsko nadzorstvo - delo na črno - prepoved dela na črno - zaslišanje strank - načelo kontradiktornosti
Če stranka zaslišanim osebam ne more postavljati vprašanj, ker obvezna ustna obravnava ni bila razpisana, je ocenjevanje izvedenih dokazov in na tej podlagi sklepanje o pravno pomembnih dejstvih v upravnem postopku preuranjeno, očitek o nedovoljenih tožbenih novotah pa je vprašljiv.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje veljavnosti izdanega dovoljenja - davčne obveznosti
Zavod RS za zaposlovanje ni izdal soglasja k podaljšanju enotnega dovoljenja za namen zaposlitve, ker tožnik kot delodajalec na dan vložitve vloge ni imel poravnanih zapadlih davčnih obveznosti in ni predlagal obračuna davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja oziroma plačilne liste.
Toženka je pravilno ugotovila, da tožnik pogojev za podaljšanje dovoljenja iz 18. člena ZZSDT ne izpolnjuje, saj tožnik v sodnem postopku z ničemer ni izkazal, da bi bilo dejansko stanje glede davčnega dolga na dan vložitve predloga drugačno, kot izhaja iz izreka izpodbijane tožbe, zato je njegovo prošnjo na podlagi prve alineje prvega odstavka 55. člena ZTuj-2 pravilno zavrnila.
Pri vračilu preveč plačanega prispevka za zaposlovanje invalidov je, upoštevaje jezikovno, sistematično in tudi logično razlago predpisa, treba upoštevati določbo prvega odstavka 99. člena ZDavP-2, po kateri zavezancu od preveč odmerjenega in plačanega davka (od dneva plačila) pripada tudi pravica do obresti, ki se obračunajo v skladu s 96. členom ZDavP-2. Določbe ZDavP-2, ki se nanašajo na davek, veljajo po 2. alineji tretjega odstavka 3. člena ZDavP-2 tudi za prispevke za zaposlovanje, kamor lahko glede na namen uvrstimo tudi prispevke za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov po ZZRZI.