Da bi bilo mogoče obravnavano odločbo preizkusiti, bi morala toženka navesti dejanske razloge za dodeljeno število točk po posameznih kriterijih, kar je delno izpolnila le pri merilih št. 3, 6 in 9. Pri ostalih kriterijih pa je navedla število točk, ki so jih dodelili ocenjevalci in dodala „pojasnila“ iz katerih ni mogoče razbrati razlogov za mnenje strokovne komisije. S praktično enakim besedilom kot ga je uporabila toženka za dodeljeno število točk bi bilo mogoče obrazložiti tudi drugačno število točk. Sodišče tako pomanjkljive obrazložitve ne more šteti kot zadostno v smislu vsaj minimalne navedbe razumnih razlogov, ki bi omogočali preizkus zakonitosti.
ZUP člen 9, 9/1, 237, 237/2, 237/2-3. ZVO-1 člen 146g, 146g/3, 146h, 146h/1, 146h/1-6.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepovratna finančna spodbuda Eko sklada - pravica do izjave - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe o odvzemu pravice do pridobljenih sredstev tožnici ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, na katerih temelji izpodbijana odločba. To je bistvena kršitev pravil upravnega postopka.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje programov športa - sofinanciranje programov letnega programa športa - javni razpis - zavrnitev vloge - neresnični podatki v vlogi - navedba neresničnih podatkov - nejasni pogoji
Določba v javnem razpisu izrecno ne določa, da bo vloga prijavitelja v primeru navajanja neresničnih dejstev zavrnjena v celoti, zaradi česar je po prepričanju sodišča navedeno določbo treba tolmačiti na način, za katerega se zavzema tožeča stranka, in sicer da je mogoča tudi zgolj delna zavrnitev vloge. Nejasne pogoje, ki jih v javnem razpisu postavi tožena stranka, je namreč treba razlagati v korist prijavitelja.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila za ocenjevanje - dokazovanje - ugoditev tožbi
V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi potrebni podatki, ki omogočajo izdelavo popolne vloge, kar pomeni, da mora biti obvezni sestavni del razpisne dokumentacije tudi navedba dokumentov, ki jih mora predlagatelj predložiti. Toženka ni izkazala, da je javni razpis vseboval točno navodilo, kakšno listino mora tožnica v zvezi z merilom priložiti kot dokazilo.
ZŠtip-1 člen 25, 25/1. Pravilnik o dodeljevanju štipendije Ad futura (2014) člen 6, 6/1, 6/2.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - štipendija za študij v tujini - izpolnjevanje razpisnih pogojev - povprečna ocena
V primeru več zaključenih šolskih ali študijskih let, ki pridejo v poštev pri uveljavljanju pravice do štipendije, se izračun povprečne ocene po točki 5.20 Javnega razpisa "Uspeh" opravi tako, da se izračuna povprečno oceno vsakega posameznega zaključenega šolskega ali študijskega leta, upoštevajoč vse zaključene ocene v tem posameznem zaključenem šolskem ali študijskem letu in se na tak način dobljene povprečne ocene po posameznih šolskih ali študijskih letih (oziroma na drug način opredeljenega časovnega obdobja) delijo s številom šolskih ali študijskih let (oziroma na drug način opredeljenega časovnega obdobja), ki jih je možno uveljavljati pri tem pogoju.
Prijavitelj ni bil upravičen do dodeljenih sredstev, če je že sam zagotovil kritje celotnih stroškov tekmovanja. S tega vidika je prišla v poštev tako imenovana prepoved dvojnega financiranja, katere cilj je bil, da se prepreči, da za določene stroške prijavitelj pridobi tako razpisna sredstva, kot sponzorska sredstva (drugi odstavek 2. člena in 7. člen ZJF v zvezi s štirinajsto alinejo sedmega odstavka 81. člena ZOFVI).
Prijaviteljeva sredstva, torej tista, ki jih priskrbi prijavitelj, so namenjena kritju vseh stroškov tekmovanja oziroma stroškov celotnega tekmovanja. Upravičeni stroški, ki jih uveljavlja, pa so le del vseh stroškov in zanje se ne smejo (hkrati) porabiti kotizacije. Z drugimi besedami, po pravilih obravnavanega Razpisa, lahko prijavitelj s kotizacijami poravna preostale upravičene stroške tekmovanj, le tistih upravičenih, za katera kandidira na Razpisu, ne sme. Za plačilo slednjih pride v poštev tako imenovana prepoved dvojnega financiranja, katere cilj je, da se prepreči, da za določene upravičene stroške prijavitelj pridobi tako razpisna sredstva, kot kotizacije. To je smiselno in smotrno ter v tem pomenu se tudi uresniči načelo namenske porabe sredstev državnega proračuna (drugi odstavek 2. člena in 7. člen ZJF v zvezi s štirinajsto alinejo sedmega odstavka 81. člena ZOFVI).
ZRRD člen 15, 15/4. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 214. Pravilnik o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (2016) člen 25, 26, 32, 93.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - raziskovalna dejavnost - kriteriji za ocenjevanje vlog - obvestilo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pomanjkljiva obrazložitev
Zmotno je tožbeno stališče, da je sklep direktorja o izboru prijav, izdan na podlagi 25. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti, akt iz 2. člena ZUS-1, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Navedeni sklep namreč ne vsebuje odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, pa tudi noben zakon ne določa, da bi bil zoper tak akt dopusten upravni spor. Navedeni sklep se izda zaradi velikega števila prijaviteljev na javni razpis, v njem pa je povzet postopek izbora in ugotovljeno, kateri prijavitelji so uspeli na razpisu. Odločitev o neizboru tožnikovega programa za sofinanciranje pa je vsebovana v obvestilu, ki ga toženka izda in osebno vroči vsakemu od prijaviteljev.
Ob upoštevanju 32. člena Pravilnika sodišče sodi, da mora obrazložitev ocenjevanja prijav, da bi jo bilo mogoče šteti za ustrezno, obsegati utemeljitev ocene prijave po vseh elementih ocenjevanja, tj. ne zgolj (splošno in skupno) po kriterijih, temveč glede na posamezne kazalnike in merila, ki v skladu z določbami Pravilnika prav tako predstavljajo elemente ocenjevanja prijav in jih je zato treba uporabiti pri ocenjevanju. Zgolj v primeru, če je obrazložitev ocene projekta podana na tak način, je mogoče preveriti, ali je bila prijava ocenjevana v skladu s predpisi in javnim razpisom.
Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (2011) člen 5, 11.
javni razpis - prijava na javni razpis - točkovanje vloge - obrazložitev akta
Bistvo za odločitev oziroma utemeljitev točkovanja je ugotovitev, da razvoj produkta ni potekal pri tožniku, kar ta sam tudi priznava, in da gre za uvajanje ali posnemanje storitev franšizinga, ki so splošno znane, uveljavljene in dosegljive. Posledično to pomeni, da se je toženka v izpodbijanem sklepu opredelila do inovativnosti kombinacije poslovnega modela in franšize, le tožnik se z njeno odločitvijo oziroma točkovanjem ne strinja.
Po presoji sodišča je po navedenem ocena spornega merila v tem delu ustrezno obrazložena, zaradi česar je sodišče izpodbijani sklep lahko preizkusilo. Posledično ni podana absolutna bistvena kršitev določb postopka, kot se uveljavlja v tožbi.
Tožnik v tožbi ni vzbudil dvoma glede izpolnjevanja dejanskih kriterijev, kjer je presoja sodišča tudi sicer zadržana, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev. To pomeni, da sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev tožene stranke odpravi le v primeru, če je njena argumentacija očitno nerazumna, kar pa ni obravnavani primer.
ZUP člen 9, 146. ZKme-1 člen 53, 54, 56. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev sredstev - nepovratna sredstva - neupravičeni stroški - načelo kontradiktornosti - dejansko stanje - načelo zaslišanja
Tožena stranka je na podlagi administrativnega pregleda zahtevka za izplačilo ugotovila, da elektro dela niso vključena v popis del, ki ga je stranka priložila vlogi za dodelitev nepovratnih sredstev. Sodišče zavrača tožbene ugovore, da bi se stroški za elektro dela morati priiznati v drugi fazi odločanja, to je odločanja o zahtevku za izplačilo. Gre za stroške, ki niso bili kot upravičeni zajeti v odločbi o pravici do sredstev, kar pomeni, da z zahtevkom za izplačilo v tem delu tožeča stranka ne more uspeti.
ZUJIK člen 94, 94/5, 100, 100/1. ZUP člen 214, 214/1.
javni razpisi - sofinanciranje iz javnih sredstev - način ocenjevanja vlog - obrazložitev odločbe - obrazložitev ocene strokovne komisije
Vsako posamezno oceno oziroma dodeljeno število točk po posameznem kriteriju bi moral organ konkretizirano obrazložiti. Splošna ocena, iz katere ni razvidno, na kateri kriterij se nanaša, v ničemer ne pojasni, kateri so bili vsebinski razlogi, ki so Strokovno komisijo vodil do podelitve določenega števila točk. Ob tako pomanjkljivi obrazložitvi, ki ni razdelana po posameznih kriterijih iz Javnega razpisa, iz izpodbijane odločbe ne izhaja vzročna zveza, ki bi pojasnila dodeljeno število točk.
nepovratna sredstva - javni razpis - namembnost objekta - nezahteven objekt - skladnost projekta s prostorskim aktom - javna korist - dejansko stanje - kršitev določb postopka - uporaba materialnega prava
Ker se torej izpolnjevanje pogojev, ki se nanašajo na izvedbo investicije, preverja v t.i. drugi fazi, ko je vložnea zahteva za izplačilo sredstev, toženka pogja, ali je gradbeno dovoljenje, opredeljeno v DIIP-u (iz oktobra 2011), pravilno in skladno s prostorskimi akti v postopku izdaje odločbe o pravici do sredstev (tj. prvi fazi postopka), ni bila dolžna preverjati. Toženka je med administrstivno obravnavo zahtevka za izplačilo projekta utemeljeno presojala zahtevku za izplačilo sredstev priloženo gradbeno dovoljenje, in njegova skladnost s cilji projetka iz NIP in DIIP.
Zavrnitev strankinega zahtevka za izplačilo sredstev temelji na ugotovitvi, da gradbeno dovoljenje za zgrajeni objekt zahteva spremembo namembnosti (ki bo skladna s prijavljenimi projekti). Ker se kozolec uporablja v nasprotju z veljavnim gradbenim dovoljenjem, se posledično uporablja v nasprotju z veljavnimi predpisi, kar posledično pomeni, da stranka z zahtevo za izplačilo sredstev ne more biti uspešna.
Sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep nima razlogov o ugotovljenem dejanskem stanju, kateri razlogi in katera dejstva so bila odločilna za sprejetje odločitve. Ker izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, ga ni mogoče preizkusiti. Sodišče torej ne more preizkusiti ali je utemeljeno, da tožnik kot prijavitelj ni bil izbran, glede na število doseženih točk, kot tudi ne koliko točk so dosegli drugi prijavitelji, ki so bili izbrani in tudi ne ali so bila upoštevana citirana določila Javnega razpisa.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - javni razpis - nejasni pogoji - nepovratna finančna spodbuda Eko sklada
Sodišče se strinja s toženko, da pogoji javnega poziva za to, da se naložba šteje za novo, niso izpolnjeni. Navedeni pogoji so namreč jasni, tako da jih ni mogoče razlagati tako, kot uveljavlja tožnik, tj. da naj bi bila naložba zaključena po tem, ko je iztekel rok za reklamacijo po vgrajeni merilno-krmilni napravi, kar je bi bilo po oddaji vloge.
Obvestilo vročevalca organu o tem, da je bila vročitev opravljena na podlagi fikcije iz tretjega in četrtega odstavka 87. člena ZUP, pa skladno z novejšo sodno prakso Vrhovnega sodišča ni javna listina, saj ZUP ne določa niti, da se táko obvestilo izda, niti ne določa pristojnosti organa ali vročevalca, da v njej potrdi določena dejstva, kar bi imelo za posledico njeno pravno naravo javne listine.
ZIUOPDVE člen 109, 109/1, 113. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2, 2-18.
COVID-19 - interventni ukrepi - povračilo stroškov - osnovni kapital - pravo EU - enakost pred zakonom - zmanjšanje osnovnega kapitala - pravna praznina - pravna domneva - državna pomoč
Sodišče se glede navedenega strinja s stališči prvostopenjskega in pritožbenega organa, da določila Začasnega okvirja za ukrepe državnih pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu Covid-19 niso zavezujoča za države članice EU, saj so z Začasnim okvirjem oziroma sporočilom določene le vrste in obsegi pomoči, ki jih posamezna država članica EU lahko uporabi.
ZIUOPDVE člen 109, 109/1, 113. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2, 2-18.
COVID-19 - interventni ukrepi - povračilo stroškov - osnovni kapital - pravo EU - mikro družba
Sodišče zavrača tožnikove očitke o zmotno uporabljenem materialnem pravu, ker davčni organ ni upošteval točke 3.12 oziroma podtočke 87.f Začasnega okvirja, saj določila Začasnega okvirja niso zavezujoča, niti jih zakonodajalec (v zvezi z odstopanjem za mikro in mala podjetja v težavah) ni prenesel v določila ZIUOPDVE. Zavezujočo naravo mu ne daje niti 113. člen ZIUOPDVE.
ZKnj-1 člen 17, 17/1. ZPP člen 19, 23, 23/1. ZZ člen 36, 36/2.
obvestilo o neizbiri - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - stvarna pristojnost - odstop tožbe pristojnemu sodišču
V konkretnem primeru je direktorja zavoda knjižnice pristojen imenovati svet knjižnice, ki je organ zavoda in ne organ republike, občine ali mesta, je za vsa vprašanja v zvezi s postopkom izbire kandidatov pristojno delovno sodišče in ne upravno sodišče. Takšen je bil tudi pouk v izpodbijanem obvestilu neizbranim kandidatom.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - štipendija za študij v tujini - razpisni pogoj - obrazložitev odločbe - točkovanje vloge
Iz razlogov za dodeljeno število točko po posameznih kriterijih ni razvidno, katere so tiste dejanske okoliščine, ki ne zadostijo kriterijem, oziroma če so in kako so upoštevane posamezne aktivnosti in dosežki, ki jih tožeča stranka navaja v priajvi. Presoditi tudi ni mogoče ugovora, ki se nanaša na predložena priporočila in ki jih strokovna komisija oceni kot zadržana oziroma takšna, ki ne omenjajo delovne stanovitnosti in kar po navedbah v tožbi ne ustreza vsebini omenjenih listin. Kar vse po presoji sodišča pmeni, da je obrazložitev izpodbijane odločbe glede doseženega števila točk po posameznih kriterijih, in s tem v bistvenem pomanjkljiva, in je zato podana bistvena kršitev pravil postopka, ki narekuje odpravo odločbe.