enakost ali podobnost - povračilo stroškov - fiksni stroški - pomoč - podjetje - mikro družba - likvidnost
V obravnavani zadevi je davčni organ v skladu z osmim odstavkom 112. člena ZIUOPDVE izvedel nadzor, v katerem je na podlagi podatkov iz bilance stanja ugotovil, da je celotni kapital tožnika na dan 31. 12. 2019 znašal 21.465,71 EUR, vpoklicani osnovni kapital pa v znesku 126.266,30 EUR, kar pomeni, da je tožniku zaradi nakopičenih izgub izginila več kot polovica vpisanega osnovnega kapitala, zaradi česar se šteje za podjetje v težavah in ni upravičen do izredne pomoči iz prvega odstavka 109. člena ZIUOPDVE, ker ne izpolnjuje pogoja iz tretje alineje prvega odstavka 109. člena ZIUOPDVE.
Tožnik se v postopku pred davčnim organom in v tožbi sklicuje na določilo 87.f Začasnega okvirja, v skladu s katero se pomoč ne odobri podjetjem, ki so bila dne 31. 12. 2019 že podjetja v težavah. Z odstopanjem od navedenega se lahko pomoč dodeli mikro in malim podjetjem, ki so bila v težavah že 31. 12. 2019, če v skladu z nacionalno zakonodajo niso v kolektivnem postopku zaradi insolventnosti in niso prejela pomoči za reševanje ali prestrukturiranje. Vendar pa se sodišče potrjuje stališče obeh davčnih organov, da določila Začasnega okvirja niso obvezujoča za države članice EU, saj so z Začasnim okvirjem oziroma sporočilom določene le vrste in obsegi pomoči, ki jih posamezna država članica lahko uporabi.
ZUJIK člen 100, 112, 112/1. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (2010) člen 10, 10/3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepopolna vloga - dopolnitev nepopolne vloge - zavrženje vloge - ugoditev tožbi
Nezakonito je tožena stranka zgolj na besedilu javnega poziva utemeljila svojo odločitev, da je vloga tožnice nepopolna in jo posledično po njeni dopolnitvi zavrglo kot prepozno, ker je bil pred njeno dopolnitvijo sprejet v financiranje kulturni projekt, s katerim je bil znesek sredstev javnega poziva v celoti porabljen. Tožničina vloga je bila ob oddaji formalno popolna, kar bi morala tožena stranka upoštevati pri uvrstitvi njene vloge na časovno listo.
COVID-19 - sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge
Ker iz razpisne dokumentacije jasno izhaja, da mora vlagatelj v primeru uveljavljanja točk zaradi COVID-19 predložiti dokazilo v zvezi z upadom prihodkov, bi le-te moral predložiti, organ pa bi ga, ker jih ni, moral k temu pozvati.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - točkovanje - pravica do enakega obravnavanja - obrazložitev odločbe
Toženka vse navedene kriterije povzema v izpodbijani odločbi, ne pojasni pa, kako jih je uporabila, to je zakaj je tožnikov projekt ocenila kot sorazmerno dobre kakovosti, komunikativnosti ter aktualnosti.
Navedeno pomeni, da tožniku, v posledici tega pa tudi sodišču, ni omogočeno, da se seznani z razlogi za oceno tožnikove vloge. Tožnik, v posledici tega pa tudi ne sodišče, se tako ne moreta prepričati, da navedeni kriteriji niso bili uporabljeni arbitrarno.
Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60. Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 6.
sofinanciranje iz javnih sredstev - pomoč mladim kmetom - zavrnitev vloge - usklajeno delovanje - umetno ustvarjeni pogoji za pridobitev ugodnosti
Tožničina vloga je bila zavrnjena, ker je tožnica umetno oblikovala situacijo, v kateri sicer formalno izpolnjuje pogoje javnega razpisa, ne pa njegovega namena, to je medgeneracijskega prenosa kmetije s ciljem povečanja konkurenčnosti brez umetne ustvaritve okoliščin za pridobitev sredstev.
Dejanja, ki so sicer skladna z veljavnimi predpisi, vendar pa kot celota kažejo, da cilj ni bil vzpostavitev samostojnega kmetijskega gospodarstva in povečanje njegove konkurenčnosti, pač pa je tožnica pogoje za pridobitev ugodnosti po javnem razpisu ustvarila umetno v sodelovanju s svojim možem in v nasprotju s cilji te zakonodaje. Zato je bila pravilna odločitev tožene stranke, da njeno vlogo zavrne.
Toženi stranki ni treba izkazovati samega namena zlorabe pravice pridobitve sredstev na strani tožnice, temveč za to zadošča ugotovitev s stopnjo verjetnosti (in ne gotovosti) umetne ustvaritve položaja, ki izhaja iz vrste medsebojno povezanih objektivnih elementov.
S tem, ko je tožena stranka načelo gospodarnosti zreducirala na najnižjo ceno posameznega stroja, pri tem pa drugih elementov, ki izhajajo iz vloge tožeče stranke, ni upoštevala, je zanemarila ostale vidike načel, ki izhajajo iz javnega razpisa, to je tudi učinkovitost, uspešnost in sorazmernost.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - prijava na javni razpis - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka - preizkus odločbe - pravna jamstva v postopku
Obrazložitev upravnega akta mora na podlagi 214. člena ZUP vsebovati navedbo dejanskega stanja s presojo dokazov, pravne predpise in razloge, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali odločitev navedeno v izreku. Če obrazložitev upravnega akta takšne vsebine nima, stranki ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji tudi ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo. Tudi sodišče v takem primeru ne more preizkusiti zakonitosti takšnega upravnega akta. Če je obrazložitev upravnega akta pomanjkljiva do takšne mere, da upravnega akta ni mogoče preizkusiti, gre po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP za bistveno kršitev pravil postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1). V konkretni zadevi izpodbijana odločitev takšne obrazložitve nima. Po presoji sodišča so povsem utemeljeni tožnikovi ugovori, da je obrazložitev predmetne odločitve pomanjkljiva in ne vsebuje vseh zakonsko predpisanih sestavin iz 214. člena ZUP. Tudi po mnenju sodišča je izpodbijana odločitev pomanjkljivo obrazložena do takšne mere, da je ni možno preizkusiti.
ZRRD člen 15, 15/4. Pravilnik o postopku (so)financiranja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (2009) člen 32, 98.
javni razpis - pravica do seznanitve s spisom upravne zadeve - obrazložitev ocene - pomanjkljiva obrazložitev - sofinanciranje iz javnih sredstev
Toženka je vsled ugovora, ki ga je vložil tožnik, ugotovila, da je v postopku prišlo do očitnih napak in kršitev pravil postopka; tako je toženka ugotovila, da po kriteriju BT1 iz recenzentskega mnenja ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali so recenzenti po tem kriteriju upoštevali le znanstveno odličnost vodje prijavljenega projekta ali pa tudi drugih sodelujočih, prav tako pa iz zapisnika panela ne izhaja, da bi se panel opredelil do odziva, ki ga je podal tožnik. Vendar pa ne ne izhaja nobena vsebinska utemeljitev zavrnitve tožnikovih ugovornih očitkov, čeprav, kot rečeno, je tudi toženka sama v postopku ugotovila utemeljenost teh očitkov.
Tudi na podlagi ZUJIK izdana odločba mora imeti obrazložitev (tretji odstavek 210. člena ZUP), po prvem odstavku 214. člena ZUP pa mora obrazložitev odločbe obsegati razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank, pri čemer smiselna uporaba pomeni manj formaliziran postopek, vendar pa s tem v pravico stranke do obrazložitve skladno s standardi, ki jih zahteva 22. člen Ustave, ne more biti poseženo.
Organ pri odločanju ni presojal pogojev za vračilo prejete denarne pomoči, kot so ti določeni v drugem odstavku 91. člena ZZUOOP, ampak je odločitev v celoti oprl le na izjavo stranke, zato materialno pravo v postopku ni bilo (pravilno) uporabljeno, v posledici česar tudi dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev v zadevi, ni bilo ugotovljeno.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Glede na to, da gre za obnovljeni postopek mora organ po presoji sodišča pojasniti tudi, katera nova dejstva je upošteval in katere nove dokaze je izvedel ter kako so ti vplivali na v prvotnem postopku izvedene dokaze.
Uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva (2014) člen 3, 3/1. Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije priloga 1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za sofinanciranje - zavarovalna premija - povezana podjetja
Iz Smernic Evropske komisije za opredelitev mikro, malih in srednjih podjetij izhaja, da je pri opredelitvi mikro, malih in srednjih posjetij pomemben koncept nadzora, in sicer pravnega in dejanskega. Nadzor določa, ali se podjetje šteje za partnersko ali povezano podjetje ali ne. Poleg kapitala ali lastniških deležev je zato treba oceniti tudi nadzor enega podjetja nad drugim.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji javnega razpisa - neporavnane obveznosti - pravica do izjave - skrajšani ugotovitveni postopek - poseben ugotovitveni postopek
Tožnikova izjava, da nima neporavnanih davčnih obveznosti, se po razpisni dokumentaciji (in v skladu s 188. členom ZUP) obravnava kot dokaz. Četudi je izjava stranke praviloma subsidiaren dokaz, je dokaz in ga je toženka tako tudi sama obravnavala. Ob tem pa je treba po prepričanju sodišča, če je izjava FURS drugačna od izjave prijavitelja, izvesti ugotovitveni postopek, saj ne drži stališče toženke, da lahko odloča po skrajšanem ugotovitvenem postopku.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, kako je toženka uporabila obseg in namen podeljenega prostega preudarka z vidika razpoložljivosti proračunskih sredstev in teže regionalnih problemov na območju izvajanja projekta. Odločba prav tako ne vsebuje nobenih pojasnil v zvezi z dejstvom, koliko je bilo razpoložljivih proračunskih sredstev in kdaj so bila ta porabljena. Opisana bistvena pomanjkljivost izpodbijane odločbe je glede na predstavljeno tudi očitna (prima facie spoznavna) ter se tako za njeno prepoznavo ne zahteva nikakršna podrobnejša analiza.
sofinanciranje iz javnih sredstev - raziskovalna dejavnost - ugovor - neobrazložena odločba
ZRRD glede odločitve direktorja toženke o izbiri projektov predvideva možnost ugovora, o katerem prav tako odloča toženka, po drugem organu (upravnem odboru), oba akta skupaj pa predstavljata odločitev toženke, sprejete v enostopenjskem postopku. Ker zoper takšno odločitev ni pritožbe, je ta dokončna, v skladu z določbami ZUS-1 pa jo je mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
Sodišče ob upoštevanju 32. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju pravilnik) sodi, da mora obrazložitev ocenjevanja prijav, da bi jo bilo mogoče šteti za ustrezno, obsegati utemeljitev ocene prijave po vseh elementih ocenjevanja, tj. ne zgolj (splošno in skupno) po kriterijih, temveč glede na posamezne kazalnike in merila, ki v skladu s pravilnikom ravno tako predstavljajo elemente ocenjevanja prijav in ki jih je (glede na pravilnik in metodologijo) treba uporabiti pri ocenjevanju po kriterijih. Zgolj v primeru, če je obrazložitev ocene prijave podana na ta način, je namreč mogoče preveriti, ali je bila prijava ocenjevana v skladu s predpisi in javnim razpisom.
javni poziv - javni razpisi - nepovratna finančna vzpodbuda - sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev nepovratne finančne vzpodbude - tožbena novota - nova dejstva in novi dokazi
Dodelitev finančnih vzpodbud je po predmetnem javnem pozivu in v skladu z načelom pravne države dopustna za objekte zgrajene v skladu s predpisi o graditvi objektov in v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem. Tega pogoja pa tožnikova gradnja ne izpolnjuje, saj je bilo gradbeno dovoljenje izdano za gradnjo vinske kleti, gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti pa ni bilo pridobljeno.
V primeru, ko je bil postopek uveden na zahtevo stranke, dejansko stanje, ugotovljeno po uradnih podatkih, ki jih ima organ, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka, temveč je takšno, da ni mogoče ugoditi zahtevku, mora upravni organ stranki zaradi zavarovanja njenih pravic dati možnost, da se izjavi o novo ugotovljenem dejstvu, ki je drugačno od tistega, ki ga je navajala stranka.
ZRRD člen 43. Pravilnik o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (2016) člen 31.
raziskovalna dejavnost - vračilo sredstev - zaključno poročilo - ocena izvedenega projekta - negativna ocena - rok za vložitev vloge - zamuda roka - zavrženje vloge
Med strankama ni sporno, da je bil sklep z dne 3. 9. 2020 tožeči stranki vročen 4. 9. 2020, kar pomeni, da se je 8 dnevni rok za vložitev zahtevka za preverjanje sklepa iz 31. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti iztekel v ponedeljek, 14. 9. 2020.
ZUS-1 člen 58, 58/3. ZUP člen 171, 171/1, 179, 179/3.
javni razpis - izpolnjevanje pogojev - neporavnane zapadle obveznosti prijavitelja - javna listina - zavrnitev tožbe - glavna obravnava
Glede na pogoje javnega razpisa je tožena stranka (ob podanem soglasju tožeče stranke v prijavi na javni razpis) lahko pridobila podatke od FURS kot uradne podatke o ne/izpolnjevanju finančnega pogoja s strani prijaviteljev. Pri tem je ugotovila, da ima tožeča stranka neporavnane zapadle finančne obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50 EUR ali več na dan oddaje vloge). Podane tožbene navedbe in predloženi dokazili le potrjujejo, da tožeča stranka ob vložitvi vloge na zadevni razpis dejansko ni imela poravnanih obveznosti za nazaj (za leto 2018), kar je sicer ugotovila in popravila sama, vendar pa je bilo to že po oddani vlogi na zadevni javni razpis.
Na narok za glavno obravnavo nobena od pravilno vabljenih strank ni pristopila, kakor tudi ne podala opravičila za svoj izostanek, zato sodišče naroka ni opravilo, temveč je o zadevi odločilo na seji.
ZŠtip-1 člen 13, 43, 43/2. ZVis člen 33, 33/1. ZUP člen 9.
štipendija - štipendija za študijski obisk v tujini - vpis na fakulteto - šolanje - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Tožničina vloga na javnem razpisu je bila zavrnjena, ker naj ne bi izpolnjevala pogoja, da mora biti vlagatelj pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisan v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja 1. ali 2. bolonjske stopnje, v okviru katere uveljavlja pravico do štipendije. V obravnavnem primeru je sporno, kdaj je bila tožnica prvič vpisana na program, v okviru katerega se prijavlja za študijski obisk (splošna medicina). Upravni organ ni razpolagal s podatki o prvem vpisu tožnice, zato je po uradni dolžnosti vlogledal v podatke eVŠ, pri tem pa tožnici, preden je izdal odločbo, ni dal možnosti, da se o tem izjavi, zaradi tega je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka.
Zaradi enakega dostopa vseh prijavljenih kandidatov na javni razpis morajo biti določila slednjega jasna in nedvoumna, zato se po presoji sodišča morebitnih pomanjkljivosti razpisa v pritožbenem postopku ne more dopolnjevati.