Sodišče ne verjame tožniku, da uporablja le pripravljalni del kuhinje in da ta meri samo 3 m2. Sodišče dopušča možnost, da je to izmera pulta, štedilnika, pomivalnega korita in hladilnika. Nikakor pa to ne more biti površina celotnega pripravljalnega dela kuhinje, saj je treba šteti celoten prostor kuhinje, v katerem se ta pripravljalni del nahaja, ne pa zgolj površino prostora, ki jo zavzemajo pult, štedilnik, pomivalno korito in hladilnik.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 96. ZDDV-1 člen 2, 2/1, 5, 32, 32/2, 78, 94.
neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - pogoji javnega razpisa - nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - davek na dodano vrednost (DDV)
Tožena stranka je pri odločitvi, da tožniku pri izplačilu nepovratnih sredstev, odobrenih z odločbo o pravici do sredstev, ne prizna stroškov DDV, zmotno uporabila materialno pravo. Takšno stališče tožene stranke pomeni, da nobenemu ne bi mogel biti priznan strošek DDV, saj se navsezadnje vsak davčni zavezanec lahko identificira za namene DDV.
Po ustaljeni sodni praksi se sodišče pri presoji zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev za sofinanciranje projektov, ki so predmet javnih razpisov, ne spušča v primernost strokovne presoje kriterijev, pač pa presoja pravilnost uporabe materialnega in procesnega zakona. Odločitev, ki je sprejeta v postopku tovrstnih javnih razpisov, zato sodišče odpravi le v primeru, če je argumentacija, ki izhaja iz obrazložitve take odločbe, očitno nerazumna (prim. sodbe Upravnega sodišča RS v zadevah I U 1256/2011, I U 1956/2011, I U 1654/2013, I U 1601/2014 in I U 729/2018). Tudi iz stališča Vrhovnega sodišča RS (npr. v zadevah X Ips 299/2014, I Up 33/2013 in X Ips 193/2013) izhaja, da je javni razpis materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev in da se v upravnem sporu lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, ne presoja pa se primernosti ali ustreznosti določenega merila javnega razpisa
ZPOP-1 člen 24, 24/2, 34a, 34a/5. ZUP člen 63, 63/2. URS člen 22.
COVID-19 - sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - elektronska vloga - smiselna uporaba ZUP - enako varstvo pravic
Smiselna uporaba določb ZUP, ki prihaja v poštev tudi v konkretni zadevi, ne pomeni, da javni poziv način vlaganja vlog lahko določa drugače, kot to določa ZUP. Omejitev načina oddaje vlog na izključno elektronskega predstavlja neutemeljen poseg v tožnikovo pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), saj mu onemogoča, da bi organ vsebinsko obravnaval njegovo vlogo, ki je bila vložena v skladu z določbami ZUP in ki veljajo tudi v obravnavanem postopku o dodeljevanju javnih sredstev.
sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - prepozna dopolnitev - prošnja za podaljšanje roka - procesni rok - zakonski prekluzivni rok
Agencija je rok za dopolnitev vloge iz 27. člena ZPOP-1 štela za prekluzivnega, saj je tožnikovo vlogo zavrgla, ker je tožnik dopolnitev vloge poslal prepozno. Po mnenju sodišča pa rok iz prvega odstavka 27. člena ZPOP-1 ni prekluziven, saj njegovo dolžino določi komisija, ki je pri tem vezana zgolj na omejitev, da postavljeni rok ne sme preseči 15 dni. Ker torej ne gre za zakonski procesni rok, saj ni predpisan z zakonom, ampak ga postavi uradna oseba, je rok (znotraj maksimalno določenega roka 15 dni) mogoče na prošnjo stranke tudi podaljšati.
Manjka bistveni del razlogov, ki šele omogoča preizkus narejene ocene. Zato ima tožeča stranka prav, ko navaja, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti in je zato podana kršitev postopka. Čim pa je obrazložitev sklepa pomanjkljiva do te mere, da preizkus ni mogoč, gre za kršitev postopka, ki je bistvena in ki kot takšna narekuje odpravo izpodbijanega sklepa.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pravica do pritožbe - napačen pravni pouk
Pravica pritožbe, zagotovljena v 13. členu ZUP, pomeni pravico stranke do rednega pravnega sredstva, ki ima odložilni učinek (če ni z zakonom določena izjema) in devolutivni učinek.
SZ-1 člen 10, 10/1, 87, 87/1. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 14.
javni razpis - vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - neprofitno stanovanje - primerno stanovanje
Iz upravnega spisa izhaja, da je tožeča stranka prejela odločbo, s katero je bila obveščena o ocenitvi njene vloge na predmetnem javnem razpisu in na to, da je bila uvrščena na 53. mesto. Iz te odločbe izhaja, kako je tožena stranka ocenila posamezne navedbe glede življenjskih razmer tožeče stranke v oddani vlogi in zoper to odločbo oz. ocenitev bi se tožeča stranka lahko pritožila, pa tega ni storila.
javni poziv - nepopolna vloga - zavrženje vloge - poziv na dopolnitev - pooblastilo
Izpodbijana odločitev o zavrženju vloge kot nepopolne, ker je vlogo elektronsko podpisala oseba, ki ni zakoniti zastopnik prijavitelja, in pooblastilo za podpis vloge ni bilo priloženo, predstavlja vprašanje upravičenosti zastopanja stranke po pooblaščencu v postopku javnega poziva, ne pa za vprašanje nepopolnosti vloge.
Glede vprašanja zastopanja strank po pooblaščencu in ravnanja organa v tem primeru ZPOP-1, ki v VI. poglavju ureja postopke dodelitve sredstev tako za javne razpise kot javne pozive, nima posebnih določb, zato se za ta vprašanja smiselno uporabljajo določbe ZUP.
javni poziv - COVID-19 - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge
Javni razpisi in javni pozivi niso (zakonski niti podzakonski) predpisi.
V javnem razpisu oziroma pozivu navedenih postopkovnih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, ni mogoče upoštevati in na njihovi podlagi sprejeti odločitve.
Tožena stranka je že v javnem pozivu določila, da bo za preverjanje izpolnjevanja pogojev po potrebi zahtevala dodatna pojasnila in dokazila s strani prijavitelja. Vendar pri obravnavi tožničine vloge tega tožena stranka ni storila, temveč je listino (prvo stran pogodbe) vsebinsko presojala v smislu (ne)izpolnjevanja pogoja, ki ga je določal Javni poziv.
COVID-19 - javni razpis - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge - pooblastilo
Z javnim pozivom ne more biti določen poseben postopek, ki izključuje uporabo predpisanega postopka.
ZPOP-1 v VI. poglavju ureja postopke dodelitve sredstev tako za javne razpise kot javne pozive, vendar nima posebnih določb glede zastopanja stranke po pooblaščencu in ravnanja organa v tem primeru, zato se za ta vprašanja smiselno uporabljajo določbe ZUP. Ker je treba za obravnavani Javni poziv torej upoštevati najprej pravila, določena v ZPOP-1, ki pa postopanja glede pooblastila ne ureja, to nadalje terja smiselno uporabo določb ZUP.
Tožena stranka je napačno uporabila materialno pravo, ker je kot pravno podlago za odločanje napačno upoštevala določbe Javnega poziva, ni pa uporabila relevantnih določb ZUP.
ZKme-1 člen 53, 54, 54/1, 56. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 63.
javni razpis - razvoj podeželja - sofinanciranje iz javnih sredstev - zavrnjen zahtevek za izplačilo sredstev - nujna nepredvidena dela - predhodno soglasje agencije - upravna kazen - krivda
Vprašanja, ali so bili stroški oziroma dela, ki niso bila odobrena z odločbo o pravici do sredstev, za realizacijo projekta smotrni in racionalni, kar poudarja tožeča stranka, za presojo pravilnosti izrečene upravne kazni niso relevantna. Po mnenju sodišča je za presojo, ali je tožeča stranka kriva, da je v zahtevku za izplačilo uveljavljala delo oziroma stroške, ki niso bili zajeti v odločbi o pravici do sredstev in kasnejši spremembi te odločbe, predvsem treba najprej ugotoviti, ali je tožeča stranka vedela, da je v zahtevku uveljavljala taka dela oziroma stroške, kolikor je za to vedela, pa ugotoviti in presoditi razloge za njeno odločitev, da jih uveljavlja v zahtevku za izplačilo in še ugotoviti, ali je vedela, da ima lahko to za posledico tudi izrek upravne kazni.
V primerih sodne kontrole v postopkih javnih razpisov je sodišče omejeno le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, pri čemer se sodišče ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je upravna odločba obrazložena z razumnimi razlogi. Presoja sodišča glede izpolnjevanja kriterijev iz javnih razpisov je tako zadržana in sodišče upravnemu organu pušča določeno polje proste presoje, pri čemer mora biti odločba, izdana v postopku javnega razpisa ustrezno obrazložena v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP.
Načelo materialne resnice (8. člen ZUP) in načelo proste presoje dokazov (10. člen ZUP) narekujeta, da komisija oceni navedbe prijaviteljev iz vlog, s katerimi so se prijavitelji prijavili na javni razpis, tožena stranka pa se je do teh navedb dolžna opredeliti v izdani odločbi, še posebej, če prijavitelju ni uspelo na javnem razpisu. Tožena stranka je sicer dodatne obširne razloge, ki po njenem mnenju utemeljujejo njeno odločitev, navedla šele v odgovoru na tožbo, kar pa ne zadošča, saj morajo biti razlogi za izpodbijano odločitev konkretno navedeni v obrazložitvi odločbe.
Tožnik v tožbi ne oporeka, da je solastnik stanovanja, ne oporeka niti ocenjeni vrednosti njegovega deleža in ne oporeka niti temu, da ta vrednost presega 40 % vrednosti primernega stanovanja. Tožnik v tožbi izraža zgolj nestrinjanje, da ne more priti do neprofitnega stanovanja v najem, nekateri drugi pa so ga dobili.
Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije člen 2, 2/42. Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije preambula 33, 34, 58, 60.
sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za sofinanciranje - javni razpis - določbe javnega razpisa - določnost razpisnih pogojev - začetna investicija - finančna pomoč za tekoče poslovanje - jezikovna razlaga
Že iz same jezikovne razlage je moč sklepati, da toplotna črpalka in zalogovnik s kapaciteto 500 l ne predstavljata „stroška strojev, opreme in zgradb, ki sta namenjena proizvodnji in distribuciji energije ter energetske infrastrukture“, poleg tega pa po oceni sodišča takšna razlaga ni niti v skladu z namenom Uredbe komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. 6. 2014, o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe.
Zavezujoča so le določila javnega razpisa, ki jih s sprotnimi objavami pojasnil na spletni strani izvajalca ni dovoljeno širiti.
ZZUOOP člen 68, 74, 74/5. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
COVID-19 - nadomestilo plače - začasno čakanje na delo - bistvena kršitev določb upravnega postopka - ugoditev tožbi
Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa v delu, v katerem tožeči stranki ni bila priznana pravica do povračila izplačanih nadomestil plač za začasno čakanje na delo za delavko. Izpodbijana odločitev ni obrazložena tako, da bi jo bilo mogoče preizkusiti, pomanjkljiva obrazložitev pa omejuje učinkovito varstvo pravic strank v postopku.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2006) člen 220, 220/2, 220/3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev tožbi - glavna obravnava v upravnem sporu
Če strokovna ocena ni konkretizirana na nivoju, ki prijavitelju omogoča, da se seznani s konkretnimi razlogi, zaradi katerih pri ocenjevanju ni prejel vseh možnih točk, tudi ni mogoč preizkus, ali je organ pri odločanju o konkretni vlogi res uporabil v javnem razpisu predpisane kriterije.
Zavrnilno stališče obeh organov je materialnopravno napačno in nezakonito. To pa posledično pomeni, da je bila vloga tožeče stranke vložena v postopku javnega razpisa zaradi napačne uporabe materialnega prava napačno presojana in tako neutemeljeno zavrnjena.
Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 54.
Izjava o resničnosti navedbe tožnice, da operacija ni vključena v operativni program in ni predmet sofinanciranja iz Kohezijskega sklada, zagotavlja izvedbo zahteve, vsebovane v točki 3.b) 54. člena Uredbe št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999, po kateri lahko prejema projekt v obdobju upravičenosti pomoč skladov v okviru samo enega operativnega programa naenkrat. Namen te določbe je preprečiti t.i. dvojno oziroma večkratno financiranje operacij iz različnih skladov oziroma sredstev evropske kohezijske politike preko sprejetih in potrjenih operativnih programov.
Načelo lojalne (skladne) razlage zahteva, da nacionalno sodišče ob upoštevanju celotnega nacionalnega prava in z uporabo uveljavljenih metod razlage stori vse, kar je v njegovi pristojnosti, da zagotovi polni učinek prava Evropske unije in doseže rešitev v skladu z njegovim namenom.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji javnega razpisa - stroški prehrane - odpravljena odločba tožene stranke
Sodišče v konkretnem primeru pritrjuje tožniku, da tožena stranka pri ponovnem odločanju v zadevi ni upoštevala pravnega mnenja oziroma stališč in napotkov sodišča, ki se tičejo materialnega prava, izraženih v sodbi tukajšnjega sodišča I U 166/2019-10 z dne 14. 5. 2020, kot to zahtevajo določila četrtega in petega odstavka 64. člena ZUS-1 v povezavi s prvim odstavkom 2. člena ZS.
Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije člen 3, 3/3, 3/3-c. Uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva (2014) člen 3, 3/1, 3/1-1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za sofinanciranje - povezane družbe - pravna oseba zasebnega prava, ki je pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom - družbena pogodba - pravica veta
Po presoji sodišča sama pravica predlagati člane nadzornega sveta še ne more pomeniti izvajanja prevladujočega vpliva, saj imajo preostali družbeniki, katerim družbena pogodba zagotavlja večino glasovalnih pravic na skupščini, možnost zavrniti vsakršen predlog družbe B., d.o.o. za imenovanje kandidata za člana nadzornega sveta, kolikor se jim njen predlog ne bi zdel sprejemljiv.