Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 54.
Izjava o resničnosti navedbe tožnice, da operacija ni vključena v operativni program in ni predmet sofinanciranja iz Kohezijskega sklada, zagotavlja izvedbo zahteve, vsebovane v točki 3.b) 54. člena Uredbe št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999, po kateri lahko prejema projekt v obdobju upravičenosti pomoč skladov v okviru samo enega operativnega programa naenkrat. Namen te določbe je preprečiti t.i. dvojno oziroma večkratno financiranje operacij iz različnih skladov oziroma sredstev evropske kohezijske politike preko sprejetih in potrjenih operativnih programov.
Načelo lojalne (skladne) razlage zahteva, da nacionalno sodišče ob upoštevanju celotnega nacionalnega prava in z uporabo uveljavljenih metod razlage stori vse, kar je v njegovi pristojnosti, da zagotovi polni učinek prava Evropske unije in doseže rešitev v skladu z njegovim namenom.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji javnega razpisa - stroški prehrane - odpravljena odločba tožene stranke
Sodišče v konkretnem primeru pritrjuje tožniku, da tožena stranka pri ponovnem odločanju v zadevi ni upoštevala pravnega mnenja oziroma stališč in napotkov sodišča, ki se tičejo materialnega prava, izraženih v sodbi tukajšnjega sodišča I U 166/2019-10 z dne 14. 5. 2020, kot to zahtevajo določila četrtega in petega odstavka 64. člena ZUS-1 v povezavi s prvim odstavkom 2. člena ZS.
Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije člen 3, 3/3, 3/3-c. Uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva (2014) člen 3, 3/1, 3/1-1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za sofinanciranje - povezane družbe - pravna oseba zasebnega prava, ki je pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom - družbena pogodba - pravica veta
Po presoji sodišča sama pravica predlagati člane nadzornega sveta še ne more pomeniti izvajanja prevladujočega vpliva, saj imajo preostali družbeniki, katerim družbena pogodba zagotavlja večino glasovalnih pravic na skupščini, možnost zavrniti vsakršen predlog družbe B., d.o.o. za imenovanje kandidata za člana nadzornega sveta, kolikor se jim njen predlog ne bi zdel sprejemljiv.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - skrajšani ugotovitveni postopek - pravica do izjave
Organ je ob ugotovitvi, da je tožnikova vloga dosegla 36 točk, enako kot zadnja uspešna vloga, vlogi korektno primerjal z uporabo ponderjev. Tožnik ob takem ravnanju ni v drugačnem položaju (ali neenakem položaju) zaradi ponovnega odločanja, kot sam pravi zaradi napake organa pri prvem odločanju. Lahko se seveda špekulira, da bi bila njegova vloga v prvem postopku odobrena, v kolikor primerjana vloga ne bi bila pravilno ocenjena, vendar naveden argument ni argument, s katerim bi bil tožnik lahko uspešen v upravnem sporu. Argument tudi ne izhaja iz načela enakosti pred zakonom (14. člen Ustave). Tožnik bi se v enakem položaju nahajal tudi, kolikor bi si obe vlogi konkurirali v prvem postopku oziroma obe v drugem.
javni razpis za sofinanciranje programa - subvencioniranje šolske prehrane - izpolnjevanje pogojev - dokazovanje izpolnjevanja pogojev - najemna pogodba - trajanje najemne pogodbe - zahtevek za povrnitev škode
Med strankama je sporno, ali je za izpolnitev pogoja javnega razpisa podana zahteva, da mora iz najemne pogodbe izhajati neposredno, da je ta sklenjena najmanj do 31. 12. 2018, ali zadošča izjava najemnika oz. podnajemnika, ki sicer predloži najemno pogodbo. Napačna je interpretacija, da mora iz najemne pogodbe jasno izhajati, da ima predlagatelj lokal v najemu najmanj do 31. 12. 2018, saj iz besedila javnega razpisa ne izhaja. To pa pomeni, da je bila vloga predlagatelja, vložena v postopku javnega razpisa za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane popolna v tem delu in s tem neutemeljeno zavrnjena.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - kriteriji za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev - mladoletni otroci - samska oseba - obrazložitev upravne odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb postopka
Toženka v odgovoru na tožbo dopolnjuje pomanjkljive razloge v izpodbijanem aktu in v obrazložitvi odločbe pritožbenega organa. Razlogi za sprejeto odločitev pa morajo biti navedeni v obrazložitvi izpodbijanega akta, saj je predmet sodne presoje v upravnem sporu njegova zakonitost. Odgovor na tožbo je namreč namenjen zgolj izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je prvostopenjski organ že zavzel in obrazložil v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti te odločbe. Med temeljne procesne garancije poštenega postopka sodi tudi zahteva po obrazloženosti upravnega akta, saj brez obrazložitve, ki omogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve, ni mogoče učinkovito varstvo ustavnih pravic iz 23. člena in 25. člena Ustave RS.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazloženost posameznega merila - pripisano število točk
Javni razpis je materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev in da se v upravnem sporu lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, kar v obravnavani zadevi ni sporno, ne pa tudi primernost ali ustreznost določenega merila javnega razpisa. Število doseženih točk, ki je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega upravnega akta, je rezultat ocene strokovne komisije po določenih kriterijih. V upravnem sporu pa se presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene, čemur v obravnavanem primeru ugovarja tožnik.
Vlogo tožnika sta ocenjevala dva ocenjevalca in navedla svoje razloge za oceno po posameznem merilu, ki niso nujno enaki, enako tudi ni število točk pri posameznih kriterijih. Izpodbijan sklep, ki se sklicuje na dva ocenjevalna lista, ne more zadostiti 5. točki prvega odstavka 214. člena ZUP, ki zahteva razloge (torej razloge organa), ki glede na ugotovljeno dejansko stanje (ki izhaja iz vloge stranke) narekujejo odločitev.
sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe - pravica stranke do izjave - razpisni pogoj - načelo zaslišanja strank
Tožena stranka se je pri svoji odločitvi oprla na dopis Ministrstva za finance, iz katerega bi naj izhajalo, da je vlagatelj prejel državno pomoč po več shemah. V tem delu odločba ni obrazložena, saj ni jasno po katerih shemah in v kakšnih zneskih naj bi tožeča stranka prejela državno pomoč ter v kakšni obliki, zato se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti. Gre za pravno odločilna dejstva, v zvezi s katerimi se tožena stranka ni imela možnosti izjaviti, kar je v nasprotju z načelom zalsišanja stranke.
Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (2011) člen 62, 62/3, 62/4, 63, 63/3, 63/7, 67, 67/6.
Po stališču sodišča je potrebno, zlasti ob upoštevanju kriterijev in meril, kot so navedeni v javnem razpisu, določbo devetega odstavka tč. H, III-C Metodologije tolmačiti tako, kot glasi, torej, da se upoštevajo (vsa) sredstva, ki so jih predlagani člani programske skupine v zadnjih petih letih pred objavo poziva/razpisa pridobili na razpisih za raziskovalne projekte in mlade raziskovalce.
ZŠpo-1 člen 26, 26/2. Pravilnik o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (2017) člen 24, 24/2.
Sodišče sledi tožnici, da Pogodba ne definira pojma „primarne ureditve steze“, vendar ugotavlja, da toženka v izpodbijanem sklepu tega izraza ni uporabila, temveč je navedla, da je treba dela iz prijavljenega programa šteti za naknadne posege v smislu 12. člena Pogodbe, zato soglasje lastnika ni podano. Vendar pa v izpodbijanem sklepu ni obrazložila, zakaj dela iz prijavljenega programa spadajo pod naknadna dela, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, zato sodišče v tem delu izpodbijanega sklepa ne more preizkusiti.
ZŠpo-1 člen 2, 6, 6/1, 32, 32/1, 33, 40. NPS člen 1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - šport - športna dejavnost - sofinanciranje dejavnosti kakovostnega in vrhunskega športa - izpolnjevanje razpisnih pogojev - kategorizacija športnikov - enakost pred zakonom
Ustavna pravica enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS je v postopku dodeljevanja sredstev na podlagi javnih razpisov zagotovljena s tem, da lahko na javnem razpisu uspešno kandidira le tisti prijavitelj, ki v trenutku prijave izpolnjuje pogoje, določene z javnim razpisom. V postopku dodeljevanja sredstev na podlagi javnih razpisov se torej načelo enakosti pred zakonom odraža v enakopravnem obravnavanju vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na isti javni razpis in to na podlagi enakih pogojev in jasnih meril za vse.
Tekmovanje je že po sami naravi stvari povezano z ugotavljanjem, kdo je boljši oziroma uspešnejši, torej z merjenjem rezultatov in njihovo primerjavo oziroma „rangiranjem“ ter selekcioniranjem. Evidenca pa je namenjena sistematičnemu spremljanju in vpisovanju podatkov. Glede na te okoliščine se že po sami naravi stvari športni programi, ki sodijo na področje tekmovalnega športa, bistveno razlikujejo od športnih programov, ki ne sodijo na to področje in so torej namenjeni športni vzgoji in rekreaciji. Pri programih, ki sodijo na področje tekmovalnega športa, je torej podan stvaren in razumen razlog za drugačno urejanje kot pri programih, ki na to področje ne sodijo, zato navedeni posebni pogoj javnega razpisa ni diskriminatoren.
javni razpis - sofinanciranje - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za sofinanciranje - obrazloženost odločbe - obseg sodnega preizkusa
Sodišče presoja, ali so bila pri izvedbi postopka in sprejeti odločitvi spoštovana pravila materialnega in procesnega prava, v vsebino sprejetih ocen, ki so strokovne odločitve, pa ne posega in zato odločitve v tovrstnih zadevah odpravi le, če je utemeljitev sprejete odločitve, ki izhaja iz obrazložitve akta, očitno nerazumna ali nepopolna. Opisano stališče izhaja iz dosedanjih odločitev Vrhovnega sodišča RS (zadeve X Ips 299/2014, I Up 33/2013 in X Ips 193/2013), ki je že večkrat poudarilo, da je javni razpis materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev in da se v upravnem sporu lahko presoja zgolj skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev in kriterijev (meril) z zakonom.
Specialni zakon, kot je glede na ZUP ZPOP-1, postopka ne sme poenostaviti tako, da bi zmanjševal učinkovito varstvo pravic, še zlasti v primeru formalnih pogojev za prijavo.
Sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi ne gre za vprašanje nepopolnosti vloge, pač pa za vprašanje upravičenosti nastopanja kot stranka v postopku. ZPOP-1 glede vprašanja zastopanja strank po pooblaščencih in ravnanja organa v primeru nepredložitve pooblastila nima posebnih določb. Zato za ta vprašanja veljajo določbe ZUP.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (2011) člen 10.
sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - pogoji za dodelitev sredstev - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja
Vloge se lahko formalno dopolnjujejo, dokler niso formalno popolne, kar pa ne velja za vsebinsko „popolnost“ vlog. To izhaja tudi iz Razpisne dokumentacije, kjer je v drugem odstavku poglavja 3.6 izrecno navedeno, da dopolnitev vloge in formalna popolnost še ne pomenita, da vloga izpolnjuje vse pogoje, določene z Javnim razpisom. Iz prvega odstavka 10. člena Uredbe o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog pa tudi izhaja, da mora komisija dopustiti in omogočiti dopolnitev formalno nepopolne vloge. Po prepričanju sodišča zaprošeni znesek za sofinanciranje ne predstavlja ''zgolj'' nebistvenega dela vloge, ki je zlahka popravljiv, temveč ravno nasprotno, gre za enega od bistvenih razpisnih pogojev, katerega višine se, skladno s prvo alinejo drugega odstavka 10. točke Javnega razpisa, v dopolnitvi vloge ne sme spreminjati. Toženka zato tožnika ni bila dolžna oziroma ga niti ni smela pozivati na dopolnitev vloge v tem delu, saj ni šlo za formalno nepopolnost, poleg tega pa, kot tudi že povedano zgoraj, se tega dela vloge v dopolnitvah sploh ne sme spreminjati.
Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2, 2/1. ZGD-1 člen 55.
Upoštevaje dejstvo, da je imel tožnik (skupaj s povezanim podjetjem) v letu 2019 nesporno zaposlenih 429 oseb in ob upoštevanju navedene pravne podlage, je tudi po presoji sodišča pravilna odločitev toženke o zavrnitvi tožnikovih predmetnih vlog, saj ni izpolnjeval vseh pogojev Javnega razpisa. Ni namreč imel statusa mikro, malega ali srednje velikega podjetja, kot ga opredeljuje Javni razpis, saj je njegovo število zaposlenih v letu 2019 presegalo število 250 oseb.
55. člen ZGD-1 izrecno določa, da se razvrščanje družb na mikro, majhne, srednje in velike opravi (zgolj) za potrebe tega zakona, natančneje zaradi uporabe pravil poglavja o poslovnih knjigah in letnem poročilu.
ZPOP-1 člen 21, 28. ZJP člen 106b. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2007) člen 218.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisna merila - komisija za dodelitev sredstev - varstvo osebnih podatkov - dvom v nepristanskost - razkritje identitete
Razlike v točkovanju so v primeru, ko vlogo ločeno ocenjuje več ocenjevalcev, sicer razumljive, vendar pa je treba pri takšnem načinu vrednotenja razloge za oceno še posebej natančno in prepričljivo utemeljiti. Ker so pri določenih merilih podrobnejši razlogi za oceno drugega ocenjevalca izostali, ni jasno, ali je ta pri ocenjevanju celovito in natančno proučil vlogo in podal njeno objektivno oceno.
Narava odločanja je v postokih dodeljevanja v pretežni meri strokovno-tehnična, zaradi česar je za preizkus popolnosti vlog in za njihovo oceno po posameznih vnaprej določenih razpisnih merilih ter za razvrstitev vlog glede na prejeto oceno, zadolžena posebna strokovna komisija, katere člani so strokovno usposobljeni za obravnavano tehnično področje, kar jim omogoča, da vloge ocenijo objektivno in nepristransko.
Imena in priimki ocenjevalcev ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, saj iz ustaljene sodne prakse sodišča in informacijskega pooblaščenca izhaja, da kadar državni ali drugi javni organ sklene pogodbo z zunanjim izvajalcem, nanj prenese izvrševanje svoje javne funkcije.
pandemija - sofinanciranje iz javnih sredstev - povrnitev stroškov - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - pravica do izjave v postopku
V obravnavanem primeru je tožena stranka ugotovila drugačno dejansko stanje, kot ga je navedla tožeča stranka v svoji vlogi. V ugotovitvenem postopku bi tožena stranka morala tožeči stranki dati možnost, da se izjavi.
Tudi v javnopravnih zadevah iz 4. člena ZUP, v katerih se upravni postopek smiselno uporablja, mora biti izdani akt obrazložen tako, da so iz obrazložitve razvidni vsi dejanski in pravni razlogi, ki so pomembni za odločitev. Le tako lahko namreč stranka učinkovito uveljavlja pravno varstvo. V konkretnem primeru je toženka odločitev dodatno utemeljevala z obširnim odgovorom na tožbo. V tej zvezi je treba poudariti, da iz že opisanih razlogov pomanjkljive obrazložitve izpodbijanega akta toženka ne more pomembno dopolnjevati šele z odgovorom na tožbo v upravnem sporu.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - dopolnitev vloge - sposobnost biti stranka - nepopolna vloga
V obravnavani zadevi gre za vprašanje procesne sposobnosti nastopati kot stranka v postopku javnega poziva, saj vloge ni oddala pooblaščena oseba. ZPOP-1 pa glede vprašanja zastopanja strank po pooblaščencih in ravnanja organa v primeru nepredložitve pooblastila nima posebnih določb. Zato za ta vprašanja veljajo določbe ZUP, in sicer predvsem peti odstavek 55. člena, ki določa, da organ lahko dovoli, da opravi procesna dejanja za stranko oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar ji naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo in izkaže v pooblastilu odobritev že opravljenih dejanj. Do predložitve pooblastila ni dovoljeno izdati odločbe.