nepovratna sredstva - izplačilo sredstev - razpisni pogoj
Odločitev o pravici do sredstev je pravnomočna, s tem pa je pravnomočno odločeno o upravičencu do sredstev. Če je tožena stranka menila, da pogoji za ugoditev vlogi tožeče stranke na predmetni javni razpis niso bili izpolnjeni, bi morala najprej spremeniti pravnomočno odločbo po za to predvidenem postopku (drugi odstavek 42. člena ZKme-1), ne pa o tem odločiti preko zavrnitve zahtevka za izplačilo. Tožeča stranka je na podlagi odločbe o odobritvi sredstev upravičenec do sredstev po predmetnem javnem razpisu, s tem pa je izpolnjen tudi pogoj iz šestega odstavka točke IV.3 javnega razpisa, po katerem se morajo vsi predračuni, računi in druga dokazila glasiti na upravičenca, v konkretnem primeru torej tožečo stranko, in Agencija v izpodbijani odločbi to dejstvo napačno šteje kot kršitev.
Namen predhodnega potrjevanja informacijskih, promocijskih in oglaševalskih gradiv je v tem, da se že v zgodnji fazi ugotavlja, ali osnutki gradiv upoštevajo zahteve predpisov glede obvezne vsebine, s čimer se prepreči nastanek neupravičenih stroškov, ki ne morejo biti predmet sofinanciranja iz evropskih sredstev. Pri ugotavljanju upravičenosti priglašenih stroškov mora zato Agencija presoditi, ali je bilo vsebinsko enako ali vsaj po vsebini bistveno nespremenjeno gradivo pred tem že odobreno. Če je namreč Agencija zahtevek upravičenca za odobritev gradiva štela za pravočasnega in je osnutek gradiva tudi odobrila, mora upravičencu kasneje, ko odloča o zahtevku za izplačilo sredstev, priznati vse stroške, ki so v zvezi s tako potrjenim gradivom nastali zaradi izvedenih aktivnosti.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - presoja strokovne ocene komisije - napačna uporaba materialnega prava - obrazložitev odločbe
Toženka v okviru ocenjevanja tožnikove prijave po spornem kriteriju ni ugotavljala ali ugotovila, ali (oziroma v kaki meri) je tožnikov projekt glede na obseg in vsebino realno finančno ovrednoten in uravnotežen, kot bi glede na določila javnega razpisa morala, pač pa je svojo odločitev oprla izključno na svojo oceno in primerjavo posameznih stroškovnih postavk, navedenih v okviru finančne konstrukcije prijavljenega projekta, ki pa v skladu z javnim razpisom (same po sebi in brez, da bi se z njimi v zvezi presojala tudi izvedljivost projekta) ne predstavljajo podlage za ocenjevanje prijav po spornem kriteriju
Toženka je tožnikovo prijavo po kriteriju št. 5 opredelila kot „delno ustrezno“ in jo točkovala z 8 od možnih 20 točk. Toženka ob tem ni obrazložila, zakaj naj bi bilo tožnikovo finančno vrednotenje „povsem nerealno“, zakaj so po njeni oceni stroški za vodenje, organizacijo in administracijo ter oglaševanje „nerazumni“, kot tudi ne, v čem je ugotovljena nesorazmernost teh stroškov z zneski, namenjenimi glasbenikom. Toženka ni z ničemer utemeljila niti, kako predstavljene ugotovitve vplivajo na njen zaključek o tožnikovem „povsem nerealnem finančnem vrednotenju“ (toženka v okviru kriterija namreč ni ugotavljala realne izvedljivosti projekta glede na njegovo vsebinsko in finančno zasnovo), kot tudi ne, kako je na njihovi podlagi sprejela odločitev, da tožnikovo prijavo po obravnavanem kriteriju oceni kot „delno ustrezno“ (in ne kot neustrezno, pogojno sprejemljivo, ustrezno, dobro ali pa optimalno, kar so bile preostale možne ocene po tem kriteriju). .
ZUP člen 9. ZKme-1 člen 54, 56. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - zahtevek za izplačilo sredstev - sprememba obveznosti - neupravičeni stroški - pravica do izjave stranke - znižanje plačila
Dolžnost stranke je, da o vsaki spremembi vnaprej obvesti Agencijo, ki je pristojna za oceno, ali je takšna sprememba bistvena oziroma takšna, da jo je glede na določbo 54. člena ZKme-1 mogoče odobriti in stranki po vložitvi zahtevka za izplačilo tudi za spremembe priznati stroške. Če določen strošek v odločbi o pravici do sredstev ni predviden, ga torej stranka v zahtevku za izplačilo ne more uspešno uveljavljati, ima pa možnost, da z obrazloženim pisnim zahtevkom po izdaji odločbe o pravici do sredstev in pred potekom roka za izpolnitev obveznosti Agenciji predlaga spremembo prevzetih obveznosti.
Upravičenost sprememb bi tožeča stranka lahko uspešno uveljavljala le v postopku njihove vnaprejšnje odobritve po 54. členu ZKme-1, kar velja tudi za nepredvidena dela, ki so bila potrebna za izvedbo projekta, in ki jih stranka ob izdelavi projektne dokumentacije, ki je bila podlaga za izdajo odločbe o pravici do sredstev, upravičeno ni mogla v naprej predvideti (kot so to npr. stroški črpanja podtalnice in asfaltiranje ceste). Ker tega ni storila, se v postopku odločanja o zahtevku za izplačilo sredstev ne more uspešno sklicevati na naravo dodatnih in spremenjenih del in na razloge za njihovo izvedbo. Stranka je namreč z odločbo o pravici do sredstev prevzela obveznost, da bo projekt izgradnje velikega namakalnega sistema izvedla v skladu s projektno dokumentacijo in popisom del, s katerima se je prijavila na javni razpis.
Zgolj opustitev vložitve zahtevka za odobritev spremembe še ni sankcionirana z upravno kaznijo. Zaradi te opustitve le sofinanciranja teh del po odločbi o pravici do sredstev ni mogoče uveljavljati. Dejstvo, da predhodni zahtevek za odobritev sprememb ni bil vložen, pa samo po sebi še ne pomeni, da upravičenec ne more dokazovati, da ni kriv oziroma odgovoren za vključitev zneska neupravičenih stroškov v zahtevek za izplačilo.
V obravnavani zadevi je za presojo utemeljenosti sankcije znižanja zaradi neupravičeno priglašenih stroškov črpanja visokih voda ključno vprašanje, ali je tožeča stranka odgovorna za vključitev teh stroškov v zahtevek za izplačilo glede na to, da je že v upravnem postopku zatrjevala, da je vključitev teh stroškov v končno situacijo svetoval predstavnik Agencije. Dokazovanje tega za odločitev pomembnega dejstva (da ni odgovorna za vključitev teh stroškov v zahtevek za izplačilo) tožeči stranki v upravnem postopku ni bilo omogočeno, s čimer je bilo poseženo v njeno pravico do izjavljanja oziroma pravico biti slišana, ki je del ustavne določbe o enakem varstvu pravic (22. člen Ustave RS).
javni razpis - društvo - sofinanciranje letnega programa športa v občini - sofinanciranje iz javnih sredstev - pritožba - molk organa
V predmetni zadevi tožena stranka v zakonsko določenem dvomesečnem roku in v naknadnem 7 dnevnem roku in do dneva obravnave v upravnem sporu, ni odločila o vloženi pritožbi tožeče stranke, za kar ni navedla nobenih razlogov.
Po ustaljeni sodni praksi ima toženka v zadevah javnih razpisov določena polja proste presoje v okviru primernosti strokovne presoje kriterijev, ki že po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja, v upravnem sporu pa se lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom. Vendar pa vse to pa ne izključuje obveznosti toženke, da poda ustrezno (četudi skupno) vsebinsko obrazložitev tožnikovega projekta glede vsakega posameznega kriterija glede na doseženo število točk, katere preizkus je možno opraviti v (morebitnem) upravnem sporu.
Za zagotovljeno možnost ugovora ni dovolj, da je bil tožnik o upravičenosti do točk seznanjen s Pravilnikom, z besedilom razpisa in navodili za izpolnjevanje vloge in torej z vsebino splošnih aktov razpisa, čemur je namenjen pretežni del obrazložitve izpodbijane odločbe, temveč bi moral biti seznanjen z razlogi, ki se nanašajo na njegov - konkretni primer in v tem okviru še posebej z razlogi, iz katerih se okoliščine oziroma posamezne kategorije, ki jih uveljavlja v vlogi, ne upoštevajo.
V obravnavani zadevi je bistveno, kdaj je tožeča stranka oglase in spletno stran dala v objavo, predvsem ali je gradivo, ki je bilo predmet računov, morda bilo predhodno že odobreno in ponovna odobritev ni smiselna.
ZKme-1 člen 53, 56. Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 23, 23/6. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (2008) člen 53, 53/4.
javni razpis - ukrep programa razvoja podeželja - nepovratna sredstva v kmetijstvu - odobritev nepovratnih sredstev - zahteva za izplačilo odobrenih sredstev - zavrnjen zahtevek za izplačilo sredstev - izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa - načelo pravnomočnosti odločbe - zmotna uporaba materialnega prava
Splošne zakonske zahteve iz četrtega odstavka 56. člena ZKme-1, da mora zahtevek stranke za izplačilo izpolnjevati pogoje iz predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev, ni mogoče razumeti tako, da se pri preverjanju pogojev za izplačilo sredstev ponovno preverja tudi pogoj, ki se nanaša na sprejemljivost projekta. O tem se namreč odloči z odločbo o pravici do sredstev, ki je v konkretnem primeru že postala pravnomočna. Drugačna razlaga bi bila v nasprotju z institutom pravnomočnosti iz 158. člena Ustave RS.
Skladnost osnutkov gradiv s predpisi Evropske unije ter določbami Javnega razpisa mora pred izvedbo aktivnosti ugotoviti in potrditi toženka, pri kateri mora biti zahtevek za odobritev vložen vsaj 10 dni pred izvedbo aktivnosti oziroma oddajo v tisk oziroma produkcijo. Toženka nato s t.i. obvestilom o ustreznosti potrdi ustreznost gradiva. Namen predhodnega potrjevanja je v tem, da se že v zgodnji fazi ugotavlja, ali osnutki gradiv upoštevajo zahteve predpisov glede obvezne vsebine, s čimer se izogne nastanku neupravičenih stroškov, tj. stroškov, ki ne morejo biti predmet sofinanciranja iz evropskih sredstev. Iz navedenih predpisov ne izhaja zahteva po absolutno identičnosti gradiva, saj že predpisi sami govorijo o osnutku gradiv. Toženka pa mora nato pri ugotavljanju upravičenosti stroškov v vsakem primeru posebej presoditi, ali se uveljavljani strošek nanaša na gradivo, ki je vsebinsko enako ali vsaj po vsebini bistveno nespremenjeno glede na gradivo, ki je bilo predhodno odobreno.
nepovratna sredstva v kmetijstvu - izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa - zahteva za izplačilo odobrenih sredstev - načelo pravnomočnosti odločbe
Stroški, ki temeljijo na računih R1 in R2, so bili nesporno predmet preverjanja v postopku, ki se je v obravnavanem primeru končal s pravnomočno odločbo o pravici do sredstev z dne 2. 7. 2013. Izpodbijana odločba, ki je navedene stroške opredelila kot neupravičene, ne da bi upoštevala to dejstvo, zato temelji na nepravilni uporabi določb glede pogojev za izplačilo in razlagi četrtega odstavka 56. člena ZKme-1 ter posledično kršitvi 158. člena Ustave.
SZ člen 87, 87/2. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-4, 279/2.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - ničnost odločbe - ničnostni razlogi - zahteva stranke
Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, predpisanem z zakonom in ne z naknadno izdajo dodatnega posamičnega upravnega akta, kot je bilo storjeno v konkretnem primeru s tem, da je bila izpodbijana Druga odločba naknadno izdana brez podlage v zakonu.
Da bi bilo mogoče obravnavano odločbo preizkusiti, bi toženka morala navesti dejanske razloge za dodeljeno število točk po posameznih kriterijih, ne pa zgolj v obliki vezanega besedila ponoviti smiselno enake vsebine, kot je navedena že v preglednici s številom točk, npr. pri številčno močnem merilu 1 zgolj, da predlagani projekt dosega "zadovoljivo" kakovost, je manj izviren ter sorazmerno aktualen in komunikativen. Namreč vsako posamezno oceno oziroma dodeljeno število točk po posameznem kriteriju bi bilo treba konkretizirano obrazložiti ter jasno navesti, za katerega od meril javnega razpisa se navedeno nanaša. Tožnik ima prav, da skope opisne navedbe („zadovoljiva kakovost“, „manj izviren“, itd.) v ničemer ne pojasnjujejo, kateri so bili vsebinski razlogi, ki so strokovno komisijo vodili do podelitve določenega števila točk. Ob tako pomanjkljivi obrazložitvi, ki ni razdelana po posameznih kriterijih iz izpodbijane odločbe, ne izhaja vzročna zveza, ki bi pojasnila dodeljeno število točk – 321. Tožnik ima torej prav, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka, 7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP.
Sodišče se tako ne spušča v presojo pravilnosti strokovne presoje izpolnjevanja kriterijev, dane s strani komisije. Ocenjevanje vlog, prispelih na Javni razpis, je v izključni pristojnosti komisije, ki jo sestavljajo strokovnjaki ustreznega področja. Sodišče presoja le, ali je komisija svojo oceno ustrezno utemeljila in pri tem upoštevala vsa ključna dejstva, kot jih določa Javni razpis, in ali je pri obravnavi vloge upoštevala vsa merila - kriterije iz Javnega razpisa ter ravnala po predpisanem postopku.
javni razpis - vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - neprofitno stanovanje - primerno stanovanje - invalid - posebni ugotovitveni postopek
Ne organ ne tožena stranka nista izvedla posebnega ugotovitvenega postopka, kjer bi glede na tožnikovo invalidnost I. kategorije in njegovo gibalno omejenost organ preveril, ali je tožniku namenjeno stanovanje primerno za človeka s takšno gibalno omejitvijo, kot jo ima tožnik in v katerem bi lahko tožnik podal tako dejstva kot dokaze v zvezi z zatrjevanimi okoliščinami njegove invalidnosti v zvezi z dodeljenim stanovanjem. Tako organ kot tožena stranka sta za tožnikovo invalidnost vedela med upravnim postopkom.
Tožena stranka je štela, da je tožnik prepozno uveljavljal dejstvo invalidnosti in nemožnosti dostopa do stanovanja, glede katerega mu pred dodelitvijo ni bilo omogočeno, da bi si ga ogledal oziroma ni bil zaslišan glede primernosti dodeljenega stanovanja glede na poznano okoliščino invalidnosti.
Financiranje po posameznih postavkah (od kod se torej pokrijejo celotni potni stroški in stroški tehnike ter katere postavke dejansko so-financira tožena stranka), v vsebinskem in finančnem delu ni usklajeno. Glede na to je prijava tožeče stranke po kriteriju 17 - kakovost zasnove upravičenih stroškov pravilno ocenjena z 0 točkami.
ZJF člen 106i, 106i/1, 106i/1-4. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2007) člen 219, 219/1, 219/1-4.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - kriteriji za ocenjevanje vlog - točkovanje vloge - obrazloženost odločbe
Toženka je v razlogih izpodbijanega sklepa pri vsakem merilu in podmerilu navedla, koliko točk prejme tožnica, kakšno je maksimalno število točk, pa je prav tako razvidno iz sklepa in sledi razpisni dokumentaciji. Dejstvo, da je točke treba razbrati iz tabele in da niso opisane v besednem delu sklepa, na njegovo zakonitost ne more vplivati. Tožbeni ugovor, da je obrazložitev nerazumljiva in kontradiktorna in da iz sklepa ni mogoče razbrati, zakaj je tožnica prejela manj točk, tako ne drži. Toženka je ustrezno pojasnila, zakaj je bila tožnica pri posameznem merilu ocenjena z manjšim številom točk od možnega števila. Pri tem se je v celoti držala meril in pojasnil, kaj bo pri posameznih merilih ocenjevala.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - uporaba materialnega prava - namembnost objekta - dejanska raba
Toženka je pravilno izhajala iz odločbe UE Domžale, da objekt, v katerega namerava vlagati tožnica, ni dvostanovanjska stavba, kot je zahteval javni poziv. Tožnica nepravilno razlaga določbe GZ in ZGO-1, ko meni, da se odločba UE Domžale ne nanaša na ugotavljanje, ali je predmetna stavba stanovanjska, temveč zgolj potrjuje, da ima gradbeno in uporabno dovoljenje. Iz četrtega odstavka 3. člena GZ izhaja, da se objekti glede na namen uporabe razvrščajo v klasifikacijo vrst objektov CC-SI, ki jo predpiše vlada. Vprašanje namena uporabe objekta je vprašanje iz področja gradbene zakonodaje, namen uporabe objekta določi gradbeno dovoljenje. Točka 36. tretjega odstavka 3. člena GZ določa, da je sprememba namembnosti sprememba namena objekta ali njegovega dela, ki se izvede samostojno ali hkrati z vzdrževanjem, rekonstrukcijo ali prizidavo. Za spremembo namembnosti se ne šteje, če se namembnost spreminja v okviru podrazreda v skladu s predpisom, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije objektov. Prvi odstavek 4. člena GZ pa, da je tudi za spremembo namembnosti objekta treba imeti pravnomočno gradbeno dovoljenje. Ker je UE Domžale morala ob pravilni uporabi 118. člena GZ ugotoviti namembnost objekta pred 31. 12. 1967 ter da se po tem datumu namembnost ni spremenila do odločanja, bi tožnica lahko spremenila namembnost objekta (v dvostanovanjsko stavbo) le z gradbenim dovoljenjem in le taka sprememba bi zadostila pogoju javnega poziva.
Pravilnik o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (2016) člen 31, 101. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - dokončni upravni akt - izčrpanje pravnih sredstev - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je vložila tožbo, še preden je bilo o zahtevku za preverjanje sklepa odločeno (oz. še preden je bil zahtevek za preverjanje sklepa sploh vložen), kar pomeni, da pogoji za vložitev tožbe v upravnem sporu niso izpolnjeni.
SZ-1 člen 87, 87/5, 87/6, 87/7. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 3, 18, 21, 23.
javni razpisi - neprofitno stanovanje - oddaja neprofitnega stanovanja v najem
Tožena stranka se je strinjala, da je tožnik izkazal obstoj prvega pogoja (kronično obolenje zgornjih dihal ali astma), ni pa izkazal drugega pogoja (da so v zapisniku o točkovanju za stanovanje, v katerem prebiva, upoštevane odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago, ali če je predloženo dokazilo pristojnega izvedenca, ki izkazuje prisotnost vlage ali če le–to ugotovi komisija najemodajalca ob samem ogledu). Stališče tožene stranke je pravilno. Iz 2. strani zapisnika je sicer razvidno, da gre za objekt v slabšem gradbenem stanju in da je potrebna celovita prenova. Vendar pa iz izvedenčevega mnenja na 7. strani zapisnika ni razviden obstoj vlage v stanovanju, v katerem je tožnik označil, da prebiva (mansardno, podstrešno stanovanje). Njeno navzočnost je izvedenec namreč ugotovil le v kletnem ali pritličnem stanovanju.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem določa, da si lahko najemodajalci stanovanjske razmere udeležencev razpisa ogledajo v komisiji (drugi odstavek 22. člena Pravilnika), kar je zgolj možnost in ne pravilo. Tožena stranka je to določbo konkretizirala v točki 7. Javnega razpisa tako, da je določila, da se bo ogled opravil nenapovedano le pri tistih prosilcih, ki bodo na podlagi predložene listinske dokumentacije zbrali zadostno število točk glede na število razpisanih stanovanj. Ker tožnik ni zbral zadostnega števila točk, tožena stranka ni bila dolžna opraviti ogleda.
Tožnik ni upravičen niti do točk v zvezi s kategorijo 3.1.3. Upravičenost po tej točkovalni kategoriji namreč izpolnjujejo prosilci, pri katerih neprimerna površina na družinskega člana znaša od 8 do 12 m2. Iz tožnikove opredelitve velikosti celotne stanovanjske enote v „Opisu stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer“ (II. točka vloge) in v „Stanovanjskih razmerah“ (III. točka vloge) pa je razvidno, da presega navedeno stanovanjsko površino, saj je označil, da znaša 13,69 m2.
Skladno z navodili je tožnik označil točkovalno kategorijo 1.10., zaradi česar tožena stranka ni imela podlage za priznanje točk v zvezi s kategorijo 1.1. „Brezdomec, uporabnik barake“. Poleg tega je pravilno upoštevala tudi navedeno tožnikovo opredelitev stanovanjskih okoliščin v „Opisu stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer“ (II. točka vloge) in v „Stanovanjskih razmerah“ (III. točka vloge), ki že po naravi stvari izključujejo upravičenost do točk pod postavko 1.1. Nenazadnje pa je tožnik drugačne trditve v zvezi s stanovanjskimi okoliščinami podal šele v tožbi (da na naslovu ... ni prebival, ampak je imel tam le prijavljeno stalno prebivališče), kar glede na določbe tretjega odstavka 20. člena in 52. člena ZUS-1 predstavlja nedovoljeno tožbeno novoto, ki je sodišče pri svoji odločitvi ne more upoštevati.
V postopkih javnega razpisa je treba upoštevati, da gre za poseben postopek, pri katerem je bistvenega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani, kar pomeni nearbitrarno uporabo prava v razmerju do vseh udeležencev postopka, ki med seboj tekmujejo. Gre za javnopravno stvar in ne za odločanje o tožnikovi pravici. Tožnik torej ob določenih, vnaprej predpisanih in izpolnjenih pogojih nima pravice do najema neprofitnega stanovanja, ampak so do tega upravičeni tisti prosilci, ki po opravljenem točkovanju zberejo največje število točk. Točkovanje se mora opraviti na podlagi dokumentov in meril, ki so za vse predpisana enako in se morajo za vse udeležence enako uporabljati, v interesu udeležencev pa je, da se postopek razpisa tudi čim hitreje zaključi.
ZJF člen 106h, 106h/2. ZUP člen 214. Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (2011) člen 4.
Kadar postopek vodi ena oseba, odloči pa druga, se podpišeta obe oziroma kadar ista uradna oseba vodi postopek in v njem odloča, se ta podpiše kot uradna oseba, ki je v zadevi odločila. Podpis odločujočega je za odločbo konstitutiven, zato je odločba brez takega podpisa odločba brez pravnega učinka, neobstoječa.