sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisni pogoj - pogoji za dodelitev sredstev
Skupna vrednost vlog, ki so dosegle minimalne kriteriji iz meril 1, 2 in 3 in so bile zato ocenjevane po vseh štirih merilih, je presegla razpoložljiva sredstva na sklopu A, zaradi česar so v poštev za sofinanciranje prišle le vloge z najvišjim doseženem številom točk po vseh štirih merilih, in sicer je bilo treba doseči vsah 68 točk, ima tako podlago v določbah Javnega razpisa. Tožnica zato zmotno uveljavlja, da bi toženka morala enakomerno razdeliti sredstva med vse vlagatelje, ki so dosegli minimalne pogoje, saj (kot rečeno) za to ni pravne podlage.
ZKme-1 člen 54, 54/1, 54/4. Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 104, 104/3.
nepovratna sredstva v kmetijstvu - sprememba obveznosti - podaljšanje roka
Razumevanje pomena določbe četrtega odstavka 54. člena ZKme-1 dopolnjuje besedna razlaga tretjega odstavka 104. člena Uredbe o izvajanju ukrepa Naložbe v osnovna sredstva ter podukrepa Podpora za naložbe gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014 - 2020.
Podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti in vložitev zahtevka za izplačilo do največ 12 mesecev iz Uredbe se namreč nanaša samo na en zahtevek, ki ga ni mogoče podaljšati za več kot 12 mesecev, seveda ob upoštevanju datuma zaključka naložbe določenega v Javnem razpisu. Navedeno pomeni, da ima tožeča stranka pravico do vložitve največ dveh zahtevkov za spremembo obveznosti, določene v odločbi o pravici do sredstev, vsak zahtevek pa je časovno omejen z določbo tretjega odstavka 104. člena Uredbe.
sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja le število točk, s katerimi je bila ocenjena vloga tožeče stranke, zakaj je bila ocenjena s prav takšnim številom točk in ne višjim ali nižjim, pa iz obrazložitve ni razvidno. Glede na to presoja sodišča, ali je takšna odločitev pravilna, ni mogoča.
javni razpis - občinska štipendija za nadarjene dijake in študente - točkovanje dosežkov - merila za ocenjevanje vlog - obrazložitev
Niti iz Pravilnika, objavljenega Javnega razpisa ali točkovnika oz. Kriterijev za ocenjevanje ne izhaja, da bi bilo za pridobitev štipendije na podlagi spornega Javnega razpisa treba doseči 59 točk. Merila in kriteriji za izbiro morajo biti ob upoštevanju stroge formalnosti postopka Javnega razpisa natančno določeni, tako zaradi načela enakosti oziroma nediskriminatornosti, kot tudi zaradi načela transparentnosti (preglednosti) oziroma javnosti. V obravnavani zadevi bi komisija lahko določila podrobnejše kriterije za dodelitev štipendij, vendar pa bi morali biti ti kriteriji objavljeni hkrati z Javnim razpisom, da bi bili lahko upoštevni.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 100, 100/1, 100/1-4. ZUP člen 138.
Ugotovitev, ali je izpolnjen pogoj, da vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis nima neporavnanih davčnih obveznosti do države, je vezana na ugotovitev, za kakšno vrsto obveznosti v primeru evidentiranega dolga gre in nadaljnjo presojo, ali dolg iz naslova neporavnanih prispevkov za socialno varnost predstavlja davčno obveznost do države. V konkretni zadevi se ta pogoj ne nanaša na prispevke za socialno varnost, zato bi moral upravni organ pred izdajo izpodbijane odločbe ugotoviti vir oziroma vrsto dolgovane obveznosti.
ZUP člen 214. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2007) člen 12.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - izpolnjevanje razpisnih pogojev - obrazložitev akta
Sodišče poudarja, da je sodna presoja ''pravilnosti'' oziroma primernosti ocene strokovne komisije zadržana (kot pravilno navaja tudi sam tožnik), saj že po naravi stvari ocena meril ne omogoča izključno objektivnega vrednotenja. Bistveno za presojo pa je, da je iz obrazložitve jasno razvidno, koliko točk je komisija pri vsakem merilu dodelila tožniku, pri čemer mora v tem primeru biti vsaka posamezna ocena (oziroma dodeljeno število točk) po posameznih merilih obrazložena, tako da jo sodišče lahko preizkusi.
ZŠpo-1 člen 27, 27/4. ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7.
sofinanciranje iz javnih sredstev - obseg sodne presoje - kriteriji za ocenjevanje vlog - točkovanje vloge - obrazložitev odločbe
Pri postopku javnega razpisa za sofinanciranje iz javnih sredstev gre za poseben postopek, v katerem je ključnega pomena, da so vsi, ki so se prijavili na razpis, enako obravnavani in da se onemogoči vsaka arbitrarnost pri odločanju. Po presoji sodišča obrazložitev prvostopenjskega organa in toženke ni argumentirana in ne zadosti standardu obrazložitve odločbe iz prvega odstavka 214. člena ZUP. V njej namreč niso navedeni konkretni razlogi in okoliščine za oceno oziroma dodeljeno število točk po posameznem kriteriju oziroma merilu, določenem v Odloku in v besedilu Javnega razpisa, na podlagi katerih je organ prve stopnje oziroma z njene strani imenovana Komisija ocenila, v kolikšni meri prijavljeni program izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev oziroma meril za posamezno področje sofinanciranja.
ZSV člen 18s. Pravilnik o sofinanciranju socialnovarstvenih programov (2016) člen 9.
javni razpis - sofinanciranje programa - socialnovarstvene storitve
ZSV v 18.s členu določa med drugim, da se socialnovarstveni programi sofinancirajo na podlagi javnih razpisov, izvajalec takšnega programa pa mora zagotavljati pogoje, določene v javnem razpisu, pri čemer pa pristojni minister podrobneje določi med drugim tudi postopek sprememb. Po presoji sodišča že to zakonsko besedilo jasno nakazuje, da je treba pri presoji izpolnjevanja pogojev upoštevati Javni razpis ter da se v Pravilniku o sofinanciranju socialnovarstvenih programov le podrobneje določajo nekateri aspekti, ki so bolj postopkovne narave, medtem ko pa je za vsebino ključen sam Javni razpis.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - neizpolnjevanje razpisnih pogojev - zmotna uporaba materialnega prava
Ob upoštevanju razpisnih pogojev glede načina oddaje prijav, sodišče ugotavlja, da je bila prijava tožeče stranke formalno nepopolna, saj je bila oddana le v tiskani in ne tudi v elektronski obliki. Tožena stranka bi jo zato morala pozvati k dopolnitvi. Stališče drugostopenjskega organa, da je treba šteti, da tožeča stranka prijave sploh ni oddala, ker je ni oddala po elektronski aplikaciji, je zmotno. Take posledice za primer oddaje zgolj tiskane in ne tudi elektronske prijave namreč ne določajo niti Navodila, niti določbe Javnega razpisa.
ZOFVI člen 99, 99/5. Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju (2011) člen 9.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - izpolnjevanje razpisnih pogojev - dejavnost vzgoje in izobraževanja
Utemeljitev toženke v izpodbijanem sklepu, da se za tožnikovo delovno mesto zahteva specialno-pedagoška izobrazba, zaradi česar z vpisom na študijski program pedagoško-andragoškega izpopolnjevanja ne bo izpolnjeval pogojev o izobrazbi za delovno mesto, na katerem opravlja vzgojno-izobraževalno delo, ni pravilna. Za opravljanje dela na tožnikovem delovnem mestu se, kot prej obrazloženo, zahtevata tako pedagoško-andragoška, kot tudi specialno-pedagoška izobrazba, zato tožnik niti z vpisom na študijski program specialno-pedagoškega izobraževanja ne bi izpolnjeval razpisnih pogojev, določenih v drugi alineji točke B. pogojev za prijavo na Javni razpis.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
V skladu s 138. členom ZUP je treba v vsakem primeru, tako v skrajšanem kot v ugotovitvenem postopku, strankam dati možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Pravice biti izbrana na Javnem razpisu, tožeča stranka sicer res nima. Ima pa pravico, da na njem sodeluje pod enakimi pogoji kot ostali prijavitelji in na ta način zasleduje pravno korist, ki ji jo omogoča Javni razpis, t.j. dodelitev sredstev skladno s pogoji razpisa.
Za odločitev ni pomemben razlog, iz katerega je obveznost nastala oziroma ni bila pravočasno poravnana. Sodišče se lahko strinja, da je šlo za napako in ne za namerno izogibanje davku, vendar pa tudi takšna okoliščina ne more vplivati na odločitev, saj v razpisu ni predvidena kot razlog, ki bi lahko kakorkoli vplivala na izpolnjevanje pogojev.
sofinanciranje iz javnih sredstev - merila za izbor - obrazložitev odločbe - polje proste presoje - sodna presoja
V postopku javnega razpisa gre za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani, saj jim mora biti zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev skladno s pogoji razpisa. Uspeh na razpisu pa je pri vsakem prijavitelju odvisen zlasti od tega, kako je posamezen projekt vrednoten glede na v razpisu vnaprej določene kriterije.
V primerih sodne kontrole v postopkih javnih razpisov pa je sodišče omejeno le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, pri čemer se sodišče ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je upravna odločba obrazložena z razumnimi razlogi. Presoja sodišča glede izpolnjevanja kriterijev iz javnih razpisov je tako zadržana in sodišče upravnemu organu pušča določeno polje proste presoje, pri čemer mora biti odločba, izdana v postopku javnega razpisa ustrezno obrazložena v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP, saj gre v postopku javnega razpisa za javnopravno stvar iz 4. člena ZUP.
javno povabilo - zavrnitev ponudbe - kršitev pogodbenih obveznosti - načelo zaslišanja strank - pravica do izjave
Toženec je odločitev o zavrnitvi sprejema ponudbe sprejel, ker da je tožnik kršil pogodbeno obveznost, s tem, ko je usposabljanje A.A. potekalo na način, ki je v nasprotju s pogodbo oziroma določbami JP, ki je bil podlaga za sklenitev pogodbe. Iz podatkov spisa je sicer razvidno (in kar potrjuje tudi tožnik v tožbi), da je bil tožnik o očitani kršitvi s strani toženca sicer seznanjen, vendar je bil o tem seznanjen v postopku, v katerem je prišlo do očitane kršitve (tj. v postopku JP za program Usposabljanje na delovnem mestu), ne pa v tem postopku, ki je predmet presoje v upravnem sporu.
ZUS-1 člen 5, 5/3, 28, 36, 36/1, 36/1-2. ZVO-1 člen 146g, 146g/1, 146g/4, 146g/6.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - nepovratna finančna spodbuda - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa - zavrženje tožbe
Procesna predpostavka za vložitev tožbe zaradi molka organa ni podana, ker še ni potekel 90-dnevni rok za izdajo odločbe (tretji in drugi odstavek 28. člena ZUS-1 v zvezi s četrtim odstavkom 146.g člena ZVO-1).
Če je izjava FURS drugačna od izjave prijavitelja, je treba izvesti ugotovitveni postopek, saj ne drži stališče toženke, da lahko odloča po skrajšanem ugotovitvenem postopku.
Očitno je, da so iz dokazov izhajala drugačna dejstva, tako da bi toženka o tem morala obvestiti tožnika in mu dati možnost, da se izjavi, nato pa po prejemu njegove izjave in morebitnih novih dokazov presoditi o tem, katera dejstva je šteti za dokazana po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj.
ZUP člen 50, 50/2, 223. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sklep o popravi pomote - univerzalno pravno nasledstvo - stranka postopka - prepozno vložena tožba
Nesporno med strankama je, da je bila toženka že med postopkom seznanjena, da se je prvotni prijavitelj A. d.o.o. (po oddaji vloge na javni razpis in pred izdajo zavrnilnega sklepa z dne 5. 8. 2019) statusno preoblikoval in del svojega premoženja (vključno s pravicami in obveznostmi iz predmetnega javnega razpisa) prenesel na tožnika. To pa pomeni, da bi morala toženka že med postopkom in torej pred izdajo zavrnilnega sklepa ravnati v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZUP (kot to pravilno razloguje tožnik) in kot prijavitelja šteti tožnika ter odločiti o njegovi vlogi z zavrnilnim sklepom, česar pa ni storila. Upoštevajoč navedena nesporna dejstva, je toženka s takim načinom odločanja očitno presegla pristojnosti, ki jih za popravljanje pomot v odločbi določa 223. člen ZUP. S tem je namreč spremenila stranko, na katero se je prvotna odločitev nanašala, saj je bilo z zavrnilnim sklepom odločeno o pravici druge osebe, odločitev, sprejeta s sklepom o popravi pomote, pa se očitno nanaša na tožnika. Posledično je bilo tako odločeno o javnopravnem razmerju med drugimi subjekti, kot v že končanem upravnem postopku (ki se je zaključil z izdajo zavrnilnega sklepa), česar pa ni mogoče določiti oziroma popraviti s sklepom, izdanim na podlagi 223. člena ZUP.
Tožnik se je z izdajo zavrnilnega sklepa seznanil na dan vročitve tega sklepa pravnemu predniku tožnika, tj. 12. 8. 2019. Kot že povedano zgoraj, je tožnik tožbo vložil 30. 10. 2020, to pa pomeni, da je tožba zoper zavrnilni sklep vložena po izteku 30- dnevnega roka za njeno vložitev, torej prepozna.
proizvodnja električne energije - pokrivanje negativne razlike v ceni električne energije - pravica do izjave - načelo zaslišanja strank - finančna pomoč za podporo proizvodnji električne energije
Podporo upravičujejo tisti stroški, ki jih proizvodnja elektrike povzroča lastniku naprave in ne neposredno naprava sama.
javni razpis - sofinanciranje programov športa - skladnost podzakonskega akta z zakonom - enakost pred zakonom
Po 16. členu Odloka o izbiri in sofinanciranju izvajalcev letnega programa športa v Mestni občini Kranj vsako društvo postane nosilec športne panoge, kolikor v skladu s kriteriji in merili doseže najvišjo vrednost točk. Sodišče torej meni, da nosilec športne panoge ni novo merilo, saj se nosilca prednostne športne panoge izbira (ugotavlja) na podlagi meril, ki jih določa Odlok, ta merila pa po vsebini izhajajo iz meril, ki jih predvideva določba 16. člena ZŠpo-1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - izplačilo sredstev - administrativna napaka - obrazložitev odločbe - pravica stranke do izjave
Tožena stranka bo morala v ponovljenem postopku pojasniti, ali je bila ugotovljena administrativna napaka takšne narave, da vpliva na dejansko izplačilo, prav tako pa bo tožena stranka morala navesti pravno podlago za takšno odločitev.
Ker so se tekom odločanja tožene stranke pojavili dvomi in je bila ugotovljena zgolj administrativna napaka, bi morala tožena stranka pred izdajo odločbe tožniku dati vsaj možnost, da se o navedenih napakah v postopku izjavi glede na to, da bi takšna ugotovitev utegnila vplivati na odločitev v zadevi in bi torej postopek moral biti dopolnjen v smislu prvega odstavka 243. člena ZUP.